Franja

debeli|ti (-m)
debeli se dicker/stärker werden

debèliti dèbelīm
I. debeliti, pitati: debeliti prasca, krmaču
II. debeliti se debeliti se: počeo se debeliti

debelíti to make fat (ali stout ali corpulent); (pitati) to fatten

debelíti se to grow fat (stout); to put on weight; to put on flesh
debelíti se ob kom (na njegov račun) to fatten upon someone

debelíti rendre plus gras, engraisser, gaver (la volaille)

debelíti (-ím)

A) imperf. ➞ odebeliti ingrassare; ingrossare

B) debelíti se (-ím se) imperf. refl. ➞ odebeliti se ingrassare, diventar grasso

debelíti -im
I. debeliti, toviti, žiriti: debeliti prašiče, moka nas debeli
II. debeliti se debeliti se, debljati: prej je bil suh, zdaj se debeli, govedo se debeli

debelíti -ím (se) nedov. a (se) face mai gros, a (se) face mai gras, a (se) îngrăşa

debelíti se engrosar ; fam echar carnes

batten² [bǽtn]

1. prehodni glagol
z deskami (letvami) zabi(ja)ti; pitati; (po)gnojiti

2. neprehodni glagol (on)
uspevati, debeliti, rediti se; uživati

navtika to batten down z deskami zabiti (odprtine na palubi)
to batten upon pitati se s čim, živeti na račun koga

crassificō -āre (crassus in facere) (o)debeliti, zrediti: Cael.; v pass. crassificārī (o)debeliti se, zrediti se; (o osebah): Cael.

crassō -āre (-āvī) -ātum (crassus) (z)debeliti, zgostiti (zgoščati), v pass. = zgostiti (zgoščati) se: pili mei crassantur in setas Ap., crassatur aër, spiritus Amm.

farciō -īre, farsī, fartum ali farctum (sor. z gr. φράσσω [iz φράγ-j-ω], φράγ-νυ-μι tiščati eno k drugemu, tlačiti, φράγμα ograja, φραγμός zagraditev, zagrajen prostor; prim. lat. fartim gosto natlačeno, frequens natlačen = poln, številen, pogosten)

1. (na)mašiti, nagačiti, (na)tlačiti, (na)polniti: Col., Sen. ph., Plin. iun., Mart., Plin., in ea lectica pulvinus erat rosā fartus Ci.; pitati, debeliti (živali): Ca., iecore opimo farta et satiata adfatim Ci. poet., Varr.

2. metaf. natlačiti, napolniti, preobložiti: (Croesus) vectigalibus fartus Vitr. je imel obilo dohodkov, fartum totum theatrum Ap. Od tod subst. pt. pf. fartum (farctum) -ī, n. polnilo, nadev, notranjščina: farctum fici Col. sredica, intestina et fartum eorum Plin.; šalj.: amant … vestis fartum Pl. notranjščino (vsebino) obleke = telo. Pt. pf. farsus 3: Petr., Hyg. in farcitus: Cass.

fatten [fǽtən] prehodni glagol & neprehodni glagol
(s)pitati, (z)rediti (se); (z)debeliti (se); pognojiti
figurativno obogatiti, obogateti

im-pinguō (in-pinguō) -āre (-āvī) -ātum (in, pinguis) (o)debeliti, tolstiti, (s)pitati: Eccl.

im-pleō (in-pleō) -plēre -plēvī -plētum

1. (na)polniti, izpolniti (izpolnjevati): Pl., cornua impleta Ci., i. fossas L.; s prolept. obj.: cum orbem sidus implevit Cu., luna … implerat … orbem O. je bila polna; od tod: luna inpletur T. se polni; z abl.: Pl., Sen. ph. idr., is vomens tribunal frustis esculentis implevit Ci., inplevitque mero pateram V. je napolnil z vinom … ; podobno: caput calido oleo i. Cels. obliti; pesn.: manum pinu implet V. vzame plamenico v roko, flatus vela implet Plin. ali Neptunus ventis inplevit vela V. je napihnil (napel); od tod: impletae vino venae L. napete, i. aliquem Cels. (o vodenici); z gen. (po „plenus alicuius rei“): Pl., Piso multos codices implevit earum rerum Ci., ollam denariorum Ci.; z de z abl.: volumina de istis rebus Ci.

2. occ.
a) nasititi: inplentur veteris Bacchi pinguisque ferinae V., si quis interdiu se implevit Cels.; pren.: se sanguine i. Ci., dolorem suum lacrimis i. T., desiderium naturae i. Cu. potolažiti, utešiti, aures i. Ci., T. zadovoljiti.
b) nosečo storiti: uterum generoso semine implet O., feminam implere O., uterum implere Iust. zanositi, uterus tamquam implens (sc. se) Col. tako rekoč nosečen, tj. debel, mesnat, močen; (o živalih) obrejiti: Col.; z abl. (Peleus Thetidem) ingenti implet Achille O. jo je naredil za Ahilovo mater.
c) (o)debeliti, (v)zrediti: implet corpus modica exercitatio Cels., tenuis homo implere se debet, plenus extenuare Cels.

3. metaf. izpolniti, napolniti; redko samo zase: Turnum nuntius inplet V., credulas regis aures implebat Cu. na uho trobiti, praviti; nav. z abl.: aliquem fustibus i. Pl. dobro naklestiti, tyrannorum interfectores implent orbem terrarum nominis sui gloriā Ci., oppidum (regnum) sanguine implere Ci., navibus oram Italiae i. L., maria … fugā i. L. bežoč … pokrivati, i. scopulos lacrimosis vocibus V., urbem tumultu L., clamoribus Cu., omnia terrore i. L., pectus curis i. L., mentem disciplinis Cu.; redk. z gen.: Italiam nominis sui i. L., iuventutem spei i. L., adulescentem suae temeritatis inplet (= plenum reddit) L., ieiuna tamen erunt et infirma, nisi maiore quodam oratoris spiritu implentur Q.; occ.
a) (število ali mero) popolnoma izpolniti, doseči (dosegati): impleta VI milia armatorum L., eques XXX milia implebat Cu. število … je dosegalo, modius grani sedecim libras implet Plin. tehta celih 16 funtov.
b) (kar manjka do določenega števila itd.) dopolniti, iz(po)polniti, nadomestiti: triginta legionum instar impleverat Vell., ut quidquid gregi deperierit ex fetibus impleatur P. F., implentur validae tirone cohortes Lucan., implere equestres facultates Plin. iun. dodati, kar manjka do viteškega (plemiškega) cenzusa.
c) (življenjsko dobo) popolnoma doseči, — izpolniti: me quater undenos sciat inplevisse Decembres H. da sem izpolnil štirideseto leto, finem vitae implere T. umreti.
č) (mesto) izpolnjevati, — zavzemati, zastopati koga: inplevit locum principem T., vicem alicuius Plin. iun., censorem Vell.
d) kaj izpolniti (izpolnjevati), popolnoma izvršiti (izvrševati): ne id profiteri videar, quod non possim implere Ci., i. officium Ci., consilium T., munia sua T., leges i. O., fata i. L. prerokovanje (prerokbo) izpolniti; podobno vera bona, quae in virtutibus sita sunt T. v polni meri dosegati, — imeti.

ingrassare

A) v. tr. (pres. ingrasso)

1. debeliti

2. pognojiti:
ingrassare il campo col letame gnojiti njivo
andare a ingrassare i cavoli šalj. umreti

3. strojn. podmazati

B) ➞ ingrassare, ingrassarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ ingrasso)

1. zrediti se

2. pren. zrediti se, obogateti:
ingrassarsi alle spalle altrui obogateti na tuj račun

îngroşá îngróş vt./vr.

1. (o)debeliti (se)

2. zgostiti (se)

ingrossare

A) v. tr. (pres. ingrōsso)

1. debeliti; povečati

2. napeti, napenjati:
le torrenziali piogge hanno ingrossato i fiumi ob hudih nalivih so reke narasle

B) ➞ ingrossare, ingrossarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ ingrōsso) povečati; narasti, naraščati

opīmō -āre -āvī -ātum (opīmus)

1. narediti (delati) kaj rodovitno: terram ad educandos fetus suos Ap.; pren.: venustos uberi facundiā sales Aus.

2. (o)debeliti, (s)pitati, narediti (delati) kaj tolsto: turtures Col.; od tod adj. pt. pf. opīmātus 3 debel, tolst: opimato fluens abdomine venter Aus.

3. metaf. narediti (delati) kaj obilno, polniti, napolniti (napolnjevati): autumnum Aus.

pingue-faciō -ere -fēcī -factum, pass. pinguefiō -fierī -factus sum (pinguis in facere) (o)debeliti, (z)debeliti, (o)tolstiti: vitia modo purgat primo, dein pinguefacit quae suffecere purgationi Plin., pinguefactus est Tert.