Franja

deb|er [ə] (ri …) die Schlucht

deber dolgovati, dolžan biti; morati biti zahvalen; morati

deber agradecimiento dolgovati zahvalo
quedar debiendo, guedar a deber dolžan ostati
deber mucho imeti velike dolgove
no debo decirlo tega ne smem povedati
debe de estar allí biti mora tam; gotovo je tam
debo de manifestar moram pojasniti
deberse spodobiti se; temeljiti (a na)
el error se debe a (que)... pomota temelji na tem, da ...
como se debe kot se spodobi; zasluženo

deber moški spol dolžnost; dolg; naloga

hacer su deber, cumplir (con) su deber napraviti svojo dolžnost
creer (de) su deber smatrati za svojo dolžnost
faltar a un deber ne izpolniti dolžnosti
me incumbe este deber ta dolžnost mi je naložena

deber samostalnik
(soteska) ▸ szurdokvölgy, V-alakú szurdokvölgy, V-alakú völgy

debèr déber dell; glen; (water) gap

debèr vallée ženski spol encaissée, vallon moški spol , gorge ženski spol (de montagne), ravin moški spol , ravine ženski spol

debèr (-brí) f forra, gola

debèr debri (dəb) i déber -bri ž draga, klisura, sutjeska (-tes-), bogaz: globoka, tesna deber

comba f geogr. deber

dolžnóst deber m ; (obveznost) obligación f

državljanska dolžnost deber m del ciudadano, deber m cívico
čut dolžnosti sentimiento m del deber
zanemarjanje dolžnosti negligencia f en el cumplimiento del deber
zavedajoč se, svest si dolžnosti consciente de su deber
zavest dolžnosti consciencia f del deber
moja dolžnost je, da rečem ... es mi deber decir...
z istimi pravicami in dolžnostmi con los mismos derechos y obligaciones
storiti, izpolniti svojo dolžnost, zadostiti svoji dolžnosti cumplir con su deber
ne storiti svoje dolžnosti faltar a su deber
smatrati za svojo dolžnost considerar como su deber, creer (de) su deber
storil je le svojo dolžnost no ha hecho más que cumplir con su deber

gùdura ž (madž. gödör) soteska, deber: Drina protiče kroz tijesne, tesne -e

kàpija ž (t. kapy)
1. velika vhodna vrata na mestnem obzidju, pri hiši: straža na -i kasarne, logora; Stambol-kapija u Beogradu
2. deber, soteska: Demir-kapija
3. vrata, gol pri nogometu, hokeju itd.
4. Visoka kapija Visoka porta

Klause, die, (-, -n) celica; figurativ dom, domek; Geographie kluža, deber

mórati deber; tener que; verse obligado; verse en la necesidad de ; (na ukaz) estar obligado a, tener la obligación de

moram to storiti tengo que hacerlo
moral sem plačati tuve que pagar
(on) mora biti nor debe de estar loco
mora biti zelo zanimivo tiene que ser muy interesante
če že mora biti si es necesario, si no hay otro remedio, si hay que hacerlo

náloga tarea f , función f , cometido m ; (dolžnost) deber m , obligación f

pismena (šolska) naloga tema m, (domača) deber m; (vaja) ejercicio m
nagradna naloga tema m de concurso
kazenska naloga (v šoli) ejercicio m suplementario (ali de castigo)
izpolniti svojo nalogo cumplir su cometido
postaviti si za nalogo, da ... imponerse como un deber la tarea de (nedoločnik)
prevzeti nalogo aceptar una tarea, encargarse de un trabajo
rešiti nalogo (tudi mat) resolver un problema

obvézanost obligación f ; deber m

pénzum tarea f asignada ; (v šoli) lección f ; deber m ; (učna snov) materia f (de enseñanza)

rūpēs -is, f (rumpere)

1. strma, ostro odsekana skalna(ta) stena, skala, skalovje, peč, pečina, pečévje, osténje, kŕš, kŕšje: O., Iust., Sil. idr., altissimae rupes C., cavata rupes V. prevešajoča se, sub ima rupe V., cavae rupes V., L. razjedene skale, peči, contusi ac debilitati inter saxa rupesque L., urbs (tecta) rupibus imposita L., abscissae rupes L., excelsissimae rupes Plin.; occ. kléč, klêče, klečévje, čér, čeróvje: Val. Fl. idr., rupes, quae prodit in aequor V., rupes pelagi V.

2. globel, prepad, brez(d)no, skalna razpoka, strma soteska, (strma) debèr (déber): asellum in rupes protrusit H., inter saxa rupesque L. med skalami in brezni, med skale in brezna.

saltus² -ūs, m

1. gorata (po)krajina, gozdnata (po)krajina, gozdna draga, gorska ali gozdna dolina, gorska (gozdna) soteska, gorski klanec, debèr, gorski prehod, gorski prelaz, gorsko sedlo, vhodi in izhodi kakega gorovja: LUCR., IUST., AMM. idr., in eo saltu, qui regiis tum teneretur castris, armentum pascere solitus (sc. pastor) L., silvis aut saltibus C., saltūs silvaeque V., saltus duo alti angusti silvosique L., saltus profundi V., saltus Thermopylarum L., praetor saltus occupans N. gorske prehode, saltum munitionibus impedire (narediti neprehodnega) L.

2. sinekdoha gozdnato gorovje, gozdnato pogorje, gozdnat hrib, gorski gozd (les na gori): saltus Pyrenaeus C., N. ali Pyrenaei saltūs C., saltus Graius N. Grajske planine, saltus Batini, s. coëmpti H.; occ.
a) za pašnik uporabljeno gozdno zemljišče, gozdna tla, gozdišče, gozdna zaplata, pašnik: IUST., DIG. idr., saltibus silvestribus delectantur VARR., familias in saltibus habent CI., saltibus in vacuis pascunt V., floriferi saltus LUCR., assuetos tauri saltus petunt O., depascere saltus O., in silvestrem saltum CU., umbriferi saltus IUV.
b) podeželsko (selsko) posestvo, pristava s pašniki: ICTI. idr., de saltu agroque deicitur CI., unde tot ... habet saltūs? IUV.

3. kot poljska mera sáltus = del, oddelek občinskega zemljišča, obsegajoč 4 centurije (centuriae) ali 800 oralov (iugera), približno 0,25 hektara = 2500 m²: VARR.

4. metaf.
a) ženski sram: PL., saltus virginalis AUG. (prim. „Venerin griček“).
b) (o nevarnih, škodljivih stvareh) gozd = preobilica, preobilje: virum ex hoc saltu damni ut educam salvom foras neque virum ex hoc saltu damni saluom ut educam fora[s] PL.

Opomba: Star. gen. sg. salti: ACC. AP. NON.

Schlucht, die, (-, -en) Geographie soteska; deber