Franja

dež|evati (-ujem) regnen (dežuje es regnet)
figurativno dežujejo udarci/kamni/bombe … es regnet Schläge/Steine/Bomben …

deževati glagol
1. v 3. osebi (o dežju) ▸ esik, esik az esőČe bo deževalo, prireditev odpade. ▸ Ha esik, elmarad a rendezvény.

2. v 3. osebi (o predmetih) ▸ záporoz
Delci asteroidov dežujejo z neba. ▸ Aszteroiddarabok záporoztak az égből.
Bombe so deževale na mesto. ▸ Bombák záporoztak a városra.

3. v 3. osebi (zgrinjati se) ▸ záporozNaenkrat so ideje pričele kar deževati. ▸ Az elképzelések elkezdtek egyszerre záporozni.
Obsodbe dežujejo z leve in desne. ▸ kontrastivno zanimivo Jobbról-balról bombázzák a bírálataikkal.

deževáti to rain

dežuje it rains, it is raining
močno dežuje it is raining very hard
deževáti kot (da bi) iz škafa (lilo) it's raining cats and dogs; it's coming down in bucketfuls; it's teeming with rain
dežuje v curkih it's streaming with rain, it's coming down in torrents
neprestano dežuje it keeps on raining
ves čas je deževalo it kept raining all the time, the weather has been rainy all the time
nehalo je deževáti it has stopped raining
prejkone bo deževalo we're probably in for some rain
udarci so deževali po njem blows rained upon him
prošnje kar dežujejo applications are pouring in
rahlo dežuje it is spitting (ali drizzling)
začenja deževáti it is coming on to rain
časti so deževale nanj honours were showered upon him

deževáti pleuvoir

dežuje il pleut, familiarno il tombe de l'eau, ça flotte, ça pleut
dežuje v curkih, dežuje kot iz škafa il pleut à verse (à torrents, à flots, à seaux, familiarno comme vache qui pisse)
nehalo je deževati il a cessé de pleuvoir

deževáti (-újem)

A) imperf. impers. piovere

B) imperf. piovere (tudi pren.):
vsenaokrog so deževale krogle tutt'intorno piovevano pallottole

deževáti -uje (dəž) padati kiša, daždjeti (-deti), kišiti: zunaj dežuje
vani, napolju pada kiša

deževáti llover

dežuje está lloviendo, llueve
dežuje v curkih está lloviendo a cántaros (ali a cubos, a torrentes, a chorros, a mares); está diluviando

deževáti -úje nedov., v 3. os., дощи́ти -щи́ть недок.

deževáti *-žuje nedov. a ploua

compluō -ere -uī -ūtum

1. intr. z dežjem stekati se (o deževnici): qua compluebat compluvium Varr.

2. trans. z dežjem namočiti (namakati), deževati po čem: exsultet terra, quam compluunt caeli Aug., verbum dei omnes compluit Aug.; pogosto pt. pf. complūtus 3: Eccl.

dàždjeti -ī (ijek.), dàždeti -ī (ek.) deževati: kad najviše grmi, najmanje daždi

dēpluit -ere (—) -plūtum deževati: multus ut in terras deplueret lapis Tib.; depluta terra Boet. od dežja premočena.

drieschen deževati (es driescht dežuje)

fioccare v. intr. (pres. fiōcco)

1. padati v kosmih (sneg)

2. pren. deževati, na gosto padati:
incominciarono a fioccare botte da ogni parte z vseh strani so začeli deževati udarci

grandinare

A) v. intr. impers. (pres. grandina) padati (toča)
è (ha) grandinato tutto il giorno ves dan je padala toča

B) v. intr. pren. padati, usuti se kot toča, deževati:
le bombe grandinavano tutt'intorno bombe so kot toča padale vsenaokrog
dopo tanti incidenti le multe grandineranno po tolikih prometnih nesrečah bodo globe kar deževale

hageln

1. es hagelt toča pada

2. figurativ deževati (es hagelt Geldstrafen dežujejo kazni)

hail² [héil] neprehodni glagol
padati (toča)
figurativno deževati (udarci, besede)

it is hailing toča pada
to hail down opljuskati s točo; figurativno zasuti s, z

kȁpati kȁpām, kȁpljēm
1. kapati: kapati lijek, lek u oči
2. kapljati: kapa mu sa svih strana
3. puščati: kaplje nam krov na nekoliko mjesta
4. ekspr. deževati: sad već tri dana kaplje
5. giniti, hirati: s tebe danas kapljem u tamnici
6. ekspr. mučiti se, giniti: kapati nad knjigom, nad poslom

kíšiti kíšī, kȉšiti kȉšī deževati: napolju kiši i hladno je; kiši kao iz kabla

lansquiner [-ne] verbe intransitif, populaire deževati