Franja

davkoplačeval|ec moški spol (-ca …) der Steuerzahler

davkoplačevalec samostalnik
pogosto v množini (kdor plačuje davke) ▸ adófizető, adózóZapor ameriške davkoplačevalce stane skoraj pol milijarde dolarjev na leto. ▸ A börtön az amerikai adófizetőknek éves szinten majdnem félmilliárd dollárjába kerül.
Če ne bo gospodarske rasti, bodo davkoplačevalci in podjetja še bolj obremenjeni. ▸ Ha nem lesz gazdasági növekedés, az még nagyobb terhet ró az adófizetőkre és a vállalatokra.

davkoplačeválec taxpayer, ratepayer; assessed person

davkoplačeválec contribuable moški spol

davkoplačeválec (-lca) m contribuente

davkoplačeválec -lca (u̯c) m poreski obveznik, poreska glava, oporezanik

davkoplačeválec contribuyente m

davkoplačeválec -lca m contribuabil

contribuábil -ă (-i, -e) m/f davkoplačevalec, davčni zavezanec

contribuable [kɔ̃tribüabl] adjectif podvržen davku; masculin davkoplačevalec, davčni zavezanec

contribuēnte m, f davkoplačevalec, davkoplačevalka; davčni zavezanec, zavezanka

contribuidor moški spol davkoplačevalec, davčni zavezanec

imposé, e [ɛ̃poze] adjectif obdavčen, ocenjen (à na), predpisan (cena); masculin obdavčenec, davkoplačevalec

non imposé neobdavčen
travail masculin imposé prisilno delo
production féminin imposée predpisana proizvodnja

ratepayer [réitpeiə] samostalnik
davčni zavezanec, davkoplačevalec

ratepayer's hotel sleng ubožnica, ameriško poboljševalnica

Steuerträger, der, davkoplačevalec

Steuerzahler, der, davkoplačevalec

taxpayer [tǽkspeiə] samostalnik
davkoplačevalec, davčni obveznik

vergìdžija m (t.) zastar. davčni obveznik, davkoplačevalec

assiduus (adsiduus) 3 (as-, adsidēre)

1. „neprestano kje sedeč“ = nastanjen, udomačen; nav. kot subst. assiduus -ī, m v času Servijeve ustave drž.pr. = nastanjen (in zato imovit) in davek plačujoč državljan, državljan davkoplačevalec, davčni zavezanec, večinoma v pl. assiduī državljani višjih, premožnejših, obdavčenih razredov (naspr. proletarii): Pl., Varr., Q. idr., qui (Servius) cum locupletīs assiduos appellasset Ci., cum lex assiduo vindicem assiduum esse iubeat Ci.; pren. popolnoma veljaven: classicus assiduusque aliquis scriptor, non proletarius Gell.

2. pren. „neprestano pri (ob) čem sedeč“ =
a) trajno kje bivajoč, navzoč, prisostvujoč, pogosto se kje kažoč, stalen: O., Vell., audivi Romae esse hominem et fuisse adsiduum Ci. ep. navadno, ruri adsiduum semper vivere Ci., alter... adsiduus in oculis hominum fuerat L. se je bil vedno kazal, flamen Iovi adsiduus L., assiduus circa scholas Suet. pridno šole pohajajoč; poseb. o stalnih spremljevalcih kandidatov za častne službe in oblastnikov: assidua assectatorum copia Q. Ci., ass. comitatus Q., mecum fuit adsiduus praetore me Ci. ep. vedno je bil z menoj; v slabem pomenu: urbani adsidui cives, quos scurras vocant Pl. meščansko olikani in vsiljivi državljani.
b) vztrajen, priden, marljiv, prizadeven, delaven: boni adsiduique domini Ci., suos liberos adsiduos agricolas esse cupiunt Ci., ads. accusator, flagitator Ci., custos L., Veiens hostis, adsiduus magis quam gravis L., ita enim sunt assiduiores (canes) Varr.
c) (o rečeh) trajen, neprestan, neprenehen, nepretrgan, često se ponavljajoč: labor, fletus, maeror Ci., adsidui cotidianique sermones Ci., Hannibal... assiduis patris obtestationibus eo est perductus, ut... N., ads. deorum cura L., ver ads. V., ass. noctes H., assidua rapitur vertigine caelum O., ass. consuetudo Q., ass. tranquillitas, ass. damna, assiduae adulationes T., vasa aurea assiduissimi usus Suet. — Adv.

1. assiduē (adsiduē) trajno, neprestano, neprenehoma, vedno, zopet in zopet, često: voces, quas audio ads. Ci., ads. veniebat V., adsiduissime mecum fuit Dionysius Magnes Ci.

2. assiduō (adsiduō) = assiduē: Pl., Luc., Plin., Ap., Icti.

contribuyente prispevajoč; davku podvržen

contribuyente m davkoplačevalec, davčni zavezanec