darežljiv (-a, -o) freigebig, (radodaren) gebefreudig
darèžljiv -a -o darežljiv
darežljív generous, liberal; munificent; charitable, bounteous, lavish
darežljív généreux, large, libéral
darežljív (-a -o) adj. generoso, magnanimo
darežljív -a -o darežljiv, štedar, podašan, podatljiv: -a jesen, žena
darežljív liberal; generoso; largo; munificente, munífico
darežljív -a -o prid. darnic, generos, mărinimos
benīgnus 3, adv. -ē, pri Tit. ap. Non. benīgniter (iz *benognos: *benus [= bonus] in genere [= gīgnere]) „dobro ustvarjen“, „dobre čudi“ (naspr. malīgnus); od tod
I. dober ali dobrotljiv po mišljenju in v vedenju proti drugim
1. dobrodušen, prijazen, vljuden, naklonjen, mil, blag, blagovoljen: homines Ci., numen, divi H., salutare benigne, benigne attenteque audire, benigne polliceri, benignissime promittere Ci., benigne appellare milites S., benigne (benignius Cu.) alloqui L., aliquem benigne invitare ali accipere L., benigne exceptus T., benigne arma capere L. radovoljno; benigne (sc. facis) v pogovoru kot vljuden izraz zahvale, bodisi da se ponujeno sprejme, bodisi odkloni = hvala! prosim lepo: modium denario; benigne Ci., tu quantumvis tolle, benigne! H.; pren. o stvareh in abstr. = prijazen, prijeten, mil: oratio Ci., vultus et sermo L., vultus benigni L., verba Pr.
2. occ. spregledljiv, rahel, milosten: interpretatio Icti. (naspr. dura = ki se strogo drži črke zakona), sententia benignior Icti.
3. pesn. dober = srečen, ugoden: dies, nox Stat., benignius interpretari ali accipere Icti., benignissime rescribere Icti.
— II. dejansko dober
1. dobrotljiv, dobrodelen, ugodljiv, ustrežljiv, darežljiv, radodaren, dobrih (odprtih) rok: liberalis benignusque Ci., qui benigniores volunt esse quam res patitur Ci., benigna mens V. ugodljivo, benigne praebere Ter., me benignius omnes salutant quam salutabant prius Pl. bolj gostobesedno, benigne commeatus in castra advehere L. obilno, benigne facere alicui Ter., Ci. idr. ali adversus aliquem Sen. ph. biti dober do koga, dobroto izkazovati komu, benignius se tractare H. bolj si goditi, bolj gosposko živeti, benignius eprome vinum H.; z dat.: benignus virgini Pl., fortuna … nunc mihi, nunc alii benigna H.; z erga ali adversus: erga te benignus fui Pl., adversus amicos benignus Sen. ph.; pesn. z gen. (po gr. vzoru): vini somnique benignus H. strežeč si z vinom in spanjem, ves vinski in dremoten; benignus v slabem pomenu radodaren = potraten, zapravljiv: neque benigno tuo dedi Stratippocli Pl., atque est benignus potius quam frugi bonae Pl.
2. pren. o stvareh in abstr. = obilno darujoč, obilen, ploden, rodoviten, bogat: ager O., terra Tib., tellus Plin., vepres, cornu (copiae), daps H., ingeni benigna vena H., praeda O., ex illo benignissimo fonte Sen. ph., Plin. iun., benigna materies L., Mel. plodna, hvaležna, benignior materia, materia benignissima Sen. ph., sermo benignus H. mnogobeseden, dolg, benignā vice H., benignissimum inventum Plin. kaj blagotvorna iznajdba.
dárnic -ă (-i, -e) adj.
1. velikodušen, darežljiv
2. rodoviten
dȁrōvan -vna -o
1. darežljiv: -a ruka siromašna majka
2. darovan: -ovnom se konju ne gledaju zubi
3. darilen: -a povelja darilna Listina
dâšan -šna -o dial. darežljiv, odprtih rok: nikad nije bio dašan, a za vreme rata bio je čak i škrt
desprendido nesebičen, darežljiv; velikodušen
freigebig darežljiv, odprtih rok
garboso krepak, čeden, eleganten, prikupen, darežljiv, velikodušen
generös darežljiv, velikodušen
generoso agg.
1. velikodušen, plemenit
2. darežljiv; bogat:
mancia generosa bogata napitnina
terra generosa rodovitna zemlja
vino generoso močno vino
3. pren. obilen, velik:
scollatura generosa globok dekolte
generoso plemiški, plemenit, darežljiv, velikodušen, odličen
caballo generoso konj odlične rase
large [larž] adjectif širok; debel; prostran, velik, znaten; darežljiv; širokosrčen; masculin širina, prostranost; odprto morje
de larges gouttes de pluie debele kaplje dežja
dans une large mesure v veliki meri
au long et au large na vse strani
au sens large (du mot) v širokem pomenu (besede)
en long et en large, de long en large po dolžini in po širini
au large de Lisbonne na odprtem morju pred Lizbono
vent masculin du large veter z morja
vues féminin pluriel larges širokosrčni pogledi, nazori
aller, se promener de long en large hoditi, sprehajati se po isti poti sem in tja
avoir la conscience large (familier), avoir la manche large imeti široko, prožno vest
avoir l'esprit large biti širokosrčen, velikopotezen
avoir deux mètres de large biti 2 m širok
être au large imeti dovolj prostora, figuré živeti v ugodnih razmerah
faire du cuir d'autrui large courroie (familier) biti radodaren ali darežljiv s stvarmi drugih ljudi, na tuje stroške
ne pas en mener large biti v težkem položaju, ne se dobro počutiti v svoji koži, živeti v strahu, v nevarnosti
être large avec quelqu'un biti darežljiv, blag do koga
gagner le large izpluti na odprto morje
prendre le large zbežati
au large! odstranite se! nazaj!