Franja

télé- [tele] (predpona) daljni-, daljno-

Weite², das, Weites daljno; das Weite suchen pobegniti

cōgnātiō -ōnis, f (cōgnātus)

1. krvno sorodstvo: eo nemo accedit nisi propinqua cognatione coniunctus N. najbližje sorodstvo, (naspr.) longinqua, longa cognatio Cu. daljno sorodstvo; cognatio materna Ci., an potest cognatio ulla propior esse quam patriae? Ci., cognatione Licinii se excusare L. s sorodstvom z Licinijem; nam. gen.: c. cum Tyriis Cu.; occ. sorodstvo živali, rastlin in neživih stvari: c. equorum, caprarum, arborum, caeparum, siderum, bitumini magna c. ignium Plin.

2. met. sorodstvo = sorodniki, svojci: dedecus familiae, cognationis, nominis Ci., homo... magnae cognationis C. z velikim sorodstvom, gentes cognationesque hominum C. občine in rodbine (zadruge); o živalih: Plin.

3. pren. sorodnost = podobnost, skladnost: omnes artes quasi cognatione quadam inter se continentur Ci., c. studiorum Ci., est quaedam inter hos status cognatio Q.

coprnica samostalnik
1. (pravljično bitje) ▸ boszorkány Coprnica ga je hotela zrediti, da bi ga spekla in pojedla. ▸ A boszorkány fel akarta hizlalni, hogy aztán megsüsse és megegye.
Sopomenke: čarovnica

2. lahko izraža negativen odnos (ženska z nadnaravnimi sposobnostmi) ▸ boszorkány, boszorka, banya
K coprnicam in coprnikom ne hodim, da bi izvedel svojo bližnjo ali daljno prihodnost. ▸ Nem járok boszorkányokhoz és varázslókhoz azért, hogy megismerjem a közeli vagy a távoli jövőmet.
V srednjem veku bi vas imeli za coprnico, na srečo so danes za nadnaravne sposobnosti prijaznejši časi. ▸ Magát a középkorban boszorkánynak tartották volna, de szerencsére manapság jobb idők járnak a természetfeletti képességekkel rendelkezőkre.
Sopomenke: čarovnica

3. izraža negativen odnos (zlobna, starejša ženska) ▸ boszorkány, boszorka
Pusti to staro coprnico, naj govori sama s sabo. ▸ Hagyd azt a vén boszorkát, hadd motyogjon magában.
Sopomenke: babura, čarovnica

dáljen (-jna -o) adj.

1. (krajevno zelo oddaljen) lontano, distante:
daljni kraji paesi lontani
geogr. Daljni vzhod Estremo Oriente

2. (časovno zelo oddaljen) lontano, distante:
daljna preteklost lontano passato

3. (ki sega v daljavo) lungo; lontano, estremo:
daljna pot lungo viaggio
daljno obzorje lontano, estremo orizzonte

4. (ki ni zelo soroden) lontano:
daljen sorodnik lontano parente

dèvētī -ā -ō deveti: deveti dio, deo; biti na -om nebu biti v devetih nebesih; biti -a rupa na svirali biti brezpomemben: biti nekome -e peći žarilo biti za koga daljno sorodstvo; to mi je -a briga to mi ni nič mar; izgleda kao -o čudo zelo je čuden, nenavaden

gòra ž, tož. gȍru, zval. gȍro, mn. gȍre, rod. mn. górā
1. gora: crnogorske -e
2. gozd, hosta: gora vrvi hajducima
3. vejevje: kopajte me pod jelikom tankom, pokrijte me -om listopadom
4. Zagrebačka gora, Skopska Crna gora, Crna gora (planina), Crna Gora (republika), Dilj-gora; šimširova grana sa devete -e daljno sorodstvo; naše -e list naš človek; od nevešta i gora plače nevednež vse uniči; ići, odmetnuti se u -u oditi med hajduke; i u -u i u vodu ići s kim iti s kom čez drn in strn; krsti vuka, a vuk u -u slab človek je nepoboljšljiv

lontano

A) agg.

1. daljen, daleč ležeč, oddaljen

2. odsoten

3. pren. daljen:
lontano parente daljni sorodnik
alla lontana daljno, bežno

4. pren. različen, drugačen, daleč narazen:
essere ben lontano dalla perfezione biti vse prej kot popoln

5. pren. nejasen, nedoločen

B) avv.

1. daleč:
andare lontano pren. biti uspešen
tenere lontano qcn. izogibati se koga

2.
lontano da, di od daleč

obzórje (-a) n

1. orizzonte (tudi pren.):
daljno obzorje il lontano orizzonte
nova umetniška smer je že na obzorju all'orizzonte artistico si sta profilando una nuova corrente
glasbeno, kulturno obzorje orizzonte musicale, culturale

2. geol. orizzonte; mont. livello

omèlo s omelo: -om zgrnuti pepeo i ugljevlje u peći; biti devete peći omelo biti daljno sorodstvo; ekspr. ti si gazdinska kći, a ne nekakvo gradsko omelo ti si iz imenitne hiše ne pa kakšna mestna pocestnica

volare¹

A) v. intr. (pres. volo)

1. leteti:
non si sente volare una mosca pren. tišina, da bi slišal muho leteti
volare senz'ali pren. delati kaj nemogočega
volere o volare zlepa ali zgrda

2. ekst. leteti (letalo):
volare ad alta, a bassa quota leteti visoko, nizko
volare sulla città leteti nad mestom

3. ekst. leteti (potovati z letalom; delati kot letalsko osebje)

4. ekst. odleteti, zleteti, razleteti se; pognati, poganjati se:
volare in briciole, in schegge zdrobiti se v mrvice, razleteti se na drobce
il portiere è volato sul pallone vratar se je pognal za žogo
volano gli schiaffi letijo klofute

5. ekst. pasti, padati:
volar giù pog. pasti (z višine)

6. ekst. dvigniti, dvigovati se; povzpeti se; odleteti (tudi pren.):
volare al cielo, in cielo evfemistično umreti

7. pren. steči, odbrzeti, oddirjati:
l'automobile vola sull'autostrada avto dirja po avtocesti

8. pren. širiti se:
volare per le bocche di tutti širiti se od ust do ust

9. pren. poleteti (daleč v času in prostoru); vrniti, vračati se:
con la memoria volò alla giovinezza lontana v spominu je poletel v daljno mladost

10. pren. bežati, hitro, kot blisk miniti, minevati:
il tempo vola čas beži

11. žarg. leteti (pod vplivom mamila)

B) v. tr. lovstvo klicati (ptiče)