Franja

debl|o [ê] srednji spol (-a …)

1. rastlinstvo, botanika, gozdarstvo der Stamm, der Baumstamm
rastlinstvo, botanika navidezno deblo der Scheinstamm
visoko deblo der Hochstamm
gozdarstvo der Schaft, das Rundholz; gozdarstvo (hlodovina) das Langholz
gozdarstvo čistost debla die Schaftreinung
gozdarstvo s tankim deblom dünnstämmig

2. živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika (phylum) der Stamm; lingvistika der Stamm, -stamm (besedno Wortstamm, jezikovno Sprachstamm)
anatomija mezgovno deblo der Lymphstamm
možgansko deblo das Stammhirn

3. pomorstvo pri čolnu: (držalo za vilice) der Ausleger; pomorstvo der Baum (deblo krmnega jambora Großbaum)
pomorstvo krmno deblo der Besanausleger

4.
genealoško deblo der Stammbaum

déblo s deblo: hrastovo, jelovo deblo; braća od istoga -a rodni bratje

dêblo trunk (of a tree); stem; stock; bole

dêblo tronc moški spol , tige ženski spol ; gramatikalno radical moški spol

dêblo (-a) n

1. bot. tronco; fusto:
borovo deblo il tronco dei pini

2. biol. divisione; stirpe

3. navt. tronco

4. lingv. tema:
ajevsko deblo tema in a
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. možgansko deblo tronco encefalico
hist. genealoško deblo albero genealogico

dêblo s
1. deblo, stablo: drevesno, brezovo, hrastovo, smrekovo deblo
2. stablo: deblo mnogočlenarjev
3. lingv. osnova: ajevsko deblo
a-osnova
4. loza: genealoško deblo

dêblo tronco m ; gram radical m

dêblo -a s., сто́вбур -а ч.

dêblo -a s
1. trunchi
2. lingv. rădăcină, radical

možgansko deblo srednji spol anatomija das Stammhirn

arbor [á:bə] samostalnik
drevo, deblo; vreteno, os, transmisija

ameriško Arbor Day dan sajenja dreves (na koncu aprila ali v začetku maja)

Ausleger, der, (-s, -)

1. interpret, razlagalec

2. Baukunst, Architektur previsni nosilec

3. Eisenbahn vilice; Elektrizität konzola, prečnik (napeljave), bei Maschinen: konzola; beim Kran: pomol, ročica; bei Booten: držalo za vilice, bei Schiffen: deblo

Baum, der,

1. drevo

2. (Schranke) zapornica, beim Webstuhl: valj, beim Segelboot: deblo

Baumstamm, der, deblo

cōdex, star. caudex, -icis, m (cūdere)

1. drevesno deblo, panj: Col., codice misso, quem vix iuga bina moverent O., caudicibus sectis truditur e sicco ligno radix V.; occ. klada, v katero so dajali sužnje: Pl., Pr., Iuv.; kot psovka štor, klada: codex, non mulier Petr.

2. met. bukve (ker so starodavniki sprva pisali na lesene tablice, prevlečene z voskom), knjiga, zvezek, spis, zapisnica: L. Piso multos codices implevit earum rerum, in quibus... Ci., plurium tabularum contextus caudex apud antiquos vocatur Sen. ph., testamentum duobus codicibus scriptum Suet. napisana v dveh knjigah, codices membranei vel chartacei vel etiam eborei Icti., ad Iudaeorum codices provocare Aug. = sveto pismo stare zaveze, ut in Latinis codicibus habemus Hier.; occ.
a) priročna knjiga za račune, glavna knjiga, knjiga dohodkov in stroškov: in codicem acceptum et expensum referri debuit Ci., in codicis extrema cera nomen in litura fecit Ci. na zadnji plošči je zapisal postavko.
b) sveto pismo: tenenti (tibi) codicem somnus obrepat Hier.

corps [kɔr] masculin telo; trup; truplo; oseba, familier človek; substanca, konzistenca; glavna stvar, glavna sestavina, glavni del, glavna vsebina; militaire korpus, zbor; zbirka ali zbornik; architecture surova stavba; ohišje; deblo

corps à corps mož proti možu; masculin spopad, pretep
corps et biens (marine) z vsem, kar je na ladji
à deux, trois corps dvo-, tridelen
à son corps défendant v samoobrambi; proti svoji volji; nerad
à mi-corps do pasu
à corps perdu slepo, nepremišljeno; strastno
(de) corps et (d') âme z dušo in telesom
en corps kot celota, vsi skupaj, korporativno
corps aéroporté z letali prevažani korpus (militaire)
corps d'armée armadni zbor
corps de ballet baletni zbor
corps blindé oklopni korpus
corps céleste nebesno telo
corps composé spojina
corps du délit (juridique) corpus delicti
corps diplomatique diplomatski zbor
corps électoral volivci
corps d'élite (militaire) elitne čete
corps enseignant učni, učiteljski zbor; učiteljstvo
corps étranger tuje telo, tujek
corps franc prostovoljski korpus
corps législatif zakonodajno telo
corps médical zdravništvo, zdravniki
corps de métier ceh, bratovščina
corps des sapeurs pompiers požarna bramba
corps simple temeljna snov, element
corps strié siva možganska substanca
combat masculin corps à corps spopad, boj, borba moža proti možu
drôle masculin de corps smešen čudak
esprit masculin de corps kastovski duh
les grands corps de l'Etat, les corps constitués najvišje oblasti, državni organi
séparation de corps et de biens (juridique) ločitev od mize in postelje
n'avoir rien dans le corps imeti prazen želodec, ničesar še ne pojesti
avoir sur le corps (figuré) imeti na vratu
n'être qu'un en deux corps biti eno srce in ena duša
donner corps à quelque chose utelesiti, potrditi, utemeljiti
faire corps (avec) tvoriti enoto (z), biti solidaren (z)
faire bon marché de son corps ne se štediti
former corps tvoriti celoto
passer sur le corps à quelqu'un triumfirati nad kom; brezobzirno ga uničiti
prendre corps (figuré) dobiti obliko, materializirati se, konkretizirati se
prendre, saisir à bras le corps zgrabiti (koga) okrog pasu; odločno se lotiti
savoir, connaître ce qu'il a dans le corps poznati namere kake osebe
une âme saine dans un corps sain zdrav duh v zdravem telesu

écot [eko] masculin

1. zapitek, delež (k zapitku)

payer son écot plačati svoj delež, svoj prispevek (k zapitku, h kosilu na skupne stroške)

2. (drevesno) deblo; na pol okleščena veja

frutex -icis, m (f le pri M.)

1.
a) grm, v pl. grmovje, grmičje: Varr., Lucr., Col., Plin., Petr., sine fronde frutex O., densi frutices O., his genus omne silvarum fruticumque viret V.; pren.: apostolici seminis frutices Tert. Sg. kolekt.: texit ora frutex O. vejevje, leo contexit asinum frutice Ph. s šibjem.
b) konec (drevesnega) debla, deblo: quercus ramos a frutice dedit Suet.

2. kot psovka štor = tepec: Pl., Ap.

fusto m

1. steblo:
pianta d'alto fusto visokodebelno drevo

2. trup:
un bel fusto pog. šalj. lepo raščen mladenič, lepotec

3. podolgovati del česa:
fusto della stadera kembelj tehtnice
fusto del remo ročaj vesla
fusto dell'argano ročica pri vitlu

4. arhit. deblo (pri stebru)

5. sod

hastīle -is, n (hasta)

1. drog, deblo, kol, ročník: detorta hastilia Sen. ph. krivi koli, h. candelabri Vulg., arcus curvantur flexis hastilibus Amm. po zapognjenem lesu; kot opora mladim trtam in drugim rastlinam = kolec, količ(ek): Col., Plin., Hier. ap. Aug., rasae hastilia virgae fraxineasque aptare sudes V.; pesn.: densis hastilibus horrida myrtus ali myrtus validis hastilibus V. z močnim vejevjem.

2. occ. kopjišče, sulišče: ferrum, quod ex hastili in corpore remanserat N., missile telum hastili abiegno L., bipalme spiculum hastili semicubitali infixum L., e silva hastile recisum O., hastile tergo eripuit; ferrum tamen ossibus haesit O., h. de vepribus Col.

3. sinekdoha metalno kopje: adducto contortum hastile lacerto inmittit V., Picus fixurus apros … hastilia bina ferebat O., arma hastilia Cu. metalno orožje, curvatum h. Iuv., h. contorquere Sil., h. torquere Vop.