Franja

debel [ê] (debél|a, -o)

1. dick, -dick (kot palec daumendick, kot prst fingerdick, kot roka armdick)
debel in rejen/zavaljen dick und fett

2. ki meri po debelini: … stark (10 cm 10 cm stark, 100 strani 100 Seiten stark); geografija plast: … mächtig (10 m 10 m mächtig)

3. (rejen) človek: starkleibig, schwergewichtig, fettleibig

4. sadež, gomolj: groß

5. ustnice: wulstig

6. (grob) šala, tehnika zrnatost: grob, grob- (z debelimi zrni grobkörnig)
debela pločevina tehnika das Grobblech

7. (več kot) ura ipd.: geschlagen (debela ura eine geschlagene Stunde, dve debeli uri zwei geschlagene Stunden/gut zwei Stunden)
|
debel les gozdarstvo das Starkholz
debel podplat pri čevlju: die Plateausohle
debel krompir figurativno das Sauglück
debela laž eine faustdicke Lüge
debela solza die Kullerträne
z debelo steno/lupino/skorjo dickwandig/ dickschalig/dickrindig
figurativno imeti debelo kožo dickfellig sein, ein dickes Fell haben
figurativno neumen kmet ima najdebelejši krompir dumm hat's meiste Glück
figurativno ta je pa debela das ist ein [bißchen] bisschen zu dick aufgetragen

debél -a -o prid. gras, corpolent, obez; gros, voluminos

dêbel (oseba) fat, stout, thickset, corpulent, obese, portly, big; bulky; (zid ipd.) thick; (platno) coarse; (papir) stout, heavy; (glas) thick, deep; (laž) big

dêbelo črevo large gut, rectum, pl -cta
dêbela knjiga a big (voluminous) book
dêbela laž a big (ali gross) lie; pogovorno a thumping great lie, ZDA pogovorno a whopper
dêbel glas a deep voice
dêbel mož(akar) a fat (ali stout) man
dêbele ustnice blubber lips pl
to je dêbela zgodba that's a tall story
na dêbelo trgovina wholesale
trgovec na dêbelo wholesale dealer, wholesale trader, merchant; wholesaler
trgovina na dêbelo wholesale trade
dêbelo gledati figurativno to stare, to stare in amazement, to goggle
imeti dêbelo kožo figurativno to have a thick skin
kupovati na dêbelo to buy wholesale
kupec na dêbelo wholesale buyer
prodajati na dêbelo to wholesale
nakup, nabava na dêbelo wholesale purchase

dêbel épais; gros, corpulent, replet, gras, dodu, obèse

debela knjiga un livre épais (volumineux), un gros livre
ima debelo kožo il a la peau ženski spol dure
debela laž gros mensonge moški spol
debel glas voix ženski spol profonde
debelo črevo gros intestin moški spol
z debelimi črkami en gros caractères, en caractères gras
trgovina na debelo commerce moški spol de gros
na debelo en gros
debelo gledati ouvrir de grands yeux, être étonné

dêbel (-éla -o)

A) adj.

1. grosso:
debela deska, knjiga grossa tavola, libro grosso
debel sneg neve alta

2. grasso, corpulento, obeso, pingue:
debel človek uomo grasso

3. pren. grossolano:
debela šala battuta grossolana, scherzo grossolano

4. pog. (globok, nizek) fondo:
debel glas voce fonda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
debel denar banconote di grosso taglio
imeti debelo denarnico avere il portafoglio gonfio, ben fornito
pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
pog. pren. imeti debel krompir avere una fortuna sfacciata
debela laž grossa bugia
pren. biti v debeli zimi essere nel pieno dell'inverno
pren. gledati z debelimi očmi far tanto d'occhi
do mesta je debela ura hoda il luogo è a un'ora buona di cammino
pren. ta je pa debela! questa è poi grossa!
anat. debelo črevo intestino grosso, crasso
etn. debeli četrtek giovedì grasso
tisk. debeli tisk grassetto
debel (in dolg) suknjič giaccone
debel kol palanca
šalj. debel nos pipa, nappa
debel slovar calepino
šalj. debele bukve messale
tekst. debel sukanec tortiglia
debela odeja schiavina
navt. debela sidrna vrv gomena
debela solza luccicone
rel. debela sveča cero
lov. debela šibra pallettone
debela vrv cavo
PREGOVORI:
bolj je kmet neumen, debelejši krompir mu zrase la fortuna è cieca

B) debéli (-a -o) m, f, n
debele kvasiti, razdirati contarle grosse
na debelo goljufati, krasti imbrogliare, rubare a man salva
snega je zapadlo na debelo è caduto un bel po' di neve
trg. trgovati na debelo commerciare all'ingrosso

dêbel -ela -o (eu̯)
1. debeo: -a deska, knjiga, stena
debeo zid
2. krupan: debel prst, vrat; -e grozdne jagode; -o koruzno zrno
3. gojazan, ugojen, gojan: debel človek, prašič
4. dubok: debel glas, smeh
5. imeti -o kožo; -o gledati; -o črevo; -i četrtek
pokladni četvrtak; -i denar
krupni novac; na -o prodajati
na veliko prodavati; -o uro je hodil
hodao je više od jednog sata; ta je pa res -a
ova je vijest, vest, pretjerana (-ter-), izmišljena; -o pogledati
začuđeno pogledati; govoriti, razdirati, kvasiti -e
govoriti prostački

dêbel grueso; gordo; obeso, corpulento ; (obsežen) voluminoso

na debelo (trg) en grueso, al por mayor
trgovec na debelo comerciante m al por mayor, mayorista m
z debelimi črkami en letras supernegras
debela deska (ploh) tablón m
debelo črevo intestino m grueso
debela laž mentira f descarada
debel slovar diccionario m voluminoso
debela ženska mujer f obesa
debelo gledati fam poner ojos como platos
biti debel fam tener buenas carnes
on ima debelo kožo él tiene la piel dura

dêbel prid., гру́бий прикм., товсти́й прикм., дебе́лий прикм., огря́дни́й прикм., гладки́й прикм.

adiposo agg. anat. debel, tolst, masten:
tessuto adiposo anat. mastno tkivo

aufgeworfen Lippen: debel, našobljen

bedonnant, e [bədɔnɑ̃, t] adjectif trebušast, debel

blubber² [blʌ́bə] pridevnik
nabrekel; štrleč, otekel, debel

bulky [bʌ́lki] pridevnik (bulkily prislov)
obsežen, debel, velik
figurativno okoren

burly [bə́:li] pridevnik
grčav; zastaven, debel, močan, zajeten

bȕtrast -a -o (t. bodur) debel, debeloličen: -o dijete

carnoso mesnat; tolst, debel

chubby [čʌbi] pridevnik (chubbily prislov)
debel, okrogloličen, zavaljen

compāctilis -e (compingō1)

1. zbit, tesno staknjen, sklopljen: postes, trabes Vitr.

2. kratek, debel, čokat; preščipnjen: Plin. (o levih in čebelah).

compingō¹ -ere -pēgī -pāctum (cum in pangere)

1. stakniti (stikati), zbi(ja)ti, sklopiti (sklapljati), spojiti (spajati), zvez(ov)ati, vezati: aedificia Sen. ph., solum roboreis axibus Col.; occ. napraviti (napravljati): sibi pedum tegumenta Ap. — Klas. le adj. pt. pf. compāctus 3
a) trdno staknjen, jeder in zvezan: disparibus septem compacta cicutis fistula V., quid … in natura … tam compositum tamque compactum … inveniri potest? Ci.
b) (o živalskem in človeškem telesu) čokat, tršat, debel, krepak: bos Col., fuit compactis firmisque membris Suet. čvrstih in močnih udov, compacto corpore et robusto Plin. iun.

2. koga kam (z)gnati, stisniti (stiskati), stlačiti, spraviti, skriti: si me tresviri in carcerem compegerint Pl., c. se in Apuliam Ci. ep., Caesar milites in tecta compegit Hirt.; pren.: oratorem … in iudicia … compingi videbam Ci.

congerō -ere -gessī -gestum

I.

1. znositi (znašati), na en kraj (skupaj) spraviti (spravljati), nakopičiti (nakopičevati), nagrmaditi; redk. abs.: rape, congere, aufer Mart.; večinoma z acc. rei: Pr., Col., Plin., Q. idr., ut undique, quod ad muniendum idoneum putarent, congererent N., c. alimenta undique Cu., arbores et saxa congeri iubet Cu., c. salis magnam vim ex proximis salinis C., auri pondus, opes O., sibi divitias fulvo auro Tib., congesta cremantur turea dona V., congestis undique saccis H., congestis in modum tumuli coronis T., c. nemus ali silvas (drv) Sen. tr.; c. aliquid in aliquem locum ali aliquo ali ad aliquem Pl., Lucr., Plin. idr., patris penum omnem in cellulam ad aliquem Ter., tritici grana in os alicuius ali alicui in os Ci., maximam vim auri atque argenti in regnum suum Ci., locum in foro destinant, quo pretiosissima rerum suarum congererent L., huc omnes vastos congerit tellus Val. Fl., c. omnem materiem circa oppidum succisam intro Auct. b. Hisp., carbones super caput alicuius Vulg. oglja komu na glavo nasuti; z dat.: c. alicui viaticum Ci. zvreči, zložiti, tres anulos uni minimo digito Plin., humum corbulae Suet., Pindo congestus Athos Sen. tr.; čemu? vim magnam sparti ad rem nauticam L., alicui crates materiemque ad arietes Auct. b. Afr., saxa in monimentum Sen. ph. — Od tod adj. pt. pf. congestus 3 nakopičen, nagačen, debel; v komp.: gobio ovipara congestior alvo Aus. — Congerere tudi zmeta(va)ti: scuta illi (virgini) pro aureis donis congesta (esse) L., undique … in ipsum Porum tela congesta sunt Cu., congestis telis et suffosso equo labitur T., c. saxa in infandum caput alicuius Sen. tr.; pesn.: oscula c. properata O. pritiskati si … poljube, plagas mortuo Ph. mrtvemu udarcev naložiti, ictūs c. alicui Val. Fl.

2. s proleptičnim obj. sestaviti (sestavljati), postaviti (postavljati), (z)graditi, sezidati, napraviti (napravljati): aramque sepulcri congerere arboribus … certant V., culmen caespite c. V. streho iz ruše napraviti, congesta oppida manu V., lucifugis congesta cubilia blattis V.; occ. v (za) gnezdo znositi (znašati), (gnezdo) znositi (znašati), zgraditi, delati, napraviti, gnezditi: in nervom hodie nidamenta congeret Pl.; abs.: Gell., notavi ipse locum, aëriae quo congessere palumbes (sc. nidum) V.

3. prebaviti (prebavljati): ventris quoque officio parva et congesta reddente Cael. —

II. pren.

1. nakopičiti (nakopičevati): si omnia simul congesserit Brutus in Ci. ep.

2. nakopičiti (nakopičevati) kaj na koga, obsuti, obsipati, preobremeniti koga s čim: Sen. ph., Eutr., congerantur in unum omnia Ci. naj se vse nad enim zgrne, maledicta in Caesarem c. Ci., quae postea in eum sunt congesta Ci. očitki, ki so se stresli nanj, omnes vastati agri … causas c. in aliquem L. vso krivdo prevaliti na koga, ad eum omnia ornamenta c. Ci., c. ingentia beneficia in aliquem L., iuveni consulatūs, triumphos T., mortuo gratias agere laudesque c. Suet.; pesn.: spes omnis in unum te mea congesta est O. vse moje upanje je vate uperjeno, ζωὴ καὶ ψυχὴ lascivum usque c. Mart. venomer klicati komu.

3. (v govoru ali pismu) sestaviti (sestavljati), povze(ma)ti, zb(i)rati: congessisti operarios omnes Ci., c. turbam patronorum in hunc sermonem Ci., argumenta, undique nomina plurimorum poëtarum, ex diversis orationem Q.