Franja

dativ moški spol (-a …) der Dativ
etični dativ Dativus ethicus
objekt v dativu das Dativobjekt

dȁtīv m (lat. dativus) lingv. dativ, dajalnik

Dativ, der, (-s, -e) dativ

datív -e n dajalnik, dativ

dátiv gramatika dative case; dative

dátiv datif moški spol

dátiv (-a) m lingv. (dajalnik) dativo

dátiv m (lat. dativus) dativ, treći padež

dátiv dativo m

dativni predmet complemento m indirecto

dátiv -a m dativ

pertinenčni dativ [é] moški spol lingvistika der Pertinenzdativ

dajalnik moški spol (-a …) slovnično: der Dativ; tehnika der Geber (položaja Stellungsgeber)

dajálnik m dativ: predlog z -om

dajálnik -a m (cazul) dativ

Dat. (= Dativ) dativ

dative [déitiv]

1. samostalnik
slovnica dajalnik, dativ

2. pridevnik
slovnica dajalniški
pravno razpoložljiv, prenosen

executor dative od sodišča imenovan skrbnik

dativo m jezik dajalnik, dativ

dativo moški spol dativ, dajalnik

datīvus 3 (dare) k dajanju spadajoč,

1. tutor d. G. v oporoki določeni.

2. dativus casus ali abs. datīvus -ī, m gram. dajalnik, dativ, prevod grškega δοτική (πτῶσις): Q., Gell.

Wemfall, der, grammatisch: dajalnik, dativ