Franja

cvetj|e [é] srednji spol (-a …) Blumen množina, der Blumenschmuck; -blumen (rezano Schnittblumen)
vaza za cvetje die Blumenvase
prodajalka cvetja das Blumenmädchen/ die Blumenverkäuferin
venček cvetja der Blütenkranz
razsuto cvetje tekstilni vzorec: Streublumen množina
okrašen s cvetjem blumengeschmückt
posut s cvetjem blumenreich

cvetje samostalnik
1. (rože) ▸ virág, virágokV znak zahvale ji je podarila tudi šopek cvetja. ▸ Hálája jeléül egy virágcsokorral is megajándékozta.

2. (množica cvetov) ▸ virágVonj cvetja v mnogih prebuja hormone sreče. ▸ A virágok illata sok emberben boldogsághormonokat ébreszt.
3. (stanje cvetenja) ▸ virágTu je še res prava zima, doline pa vse že v cvetju. ▸ Itt még valóban igazi tél van, de a völgyek már virágba borultak.

cvétje flowers pl; (sadnega drevja) blossoms pl

v cvétju in full bloom, in bloom, in flower
blagodišeče, duhteče cvétje sweet-scented flowers
gojitev cvétja floriculture
kita, šopek cvétja bunch of flowers
čas cvétja the time of flowering
prodajalec, -lka cvétja florist
slika cvétja flower painting, still life with flowers
drevesa so v polnem cvétju the trees are in full bloom
cvétje se hvaležno odklanja no flowers by request

cvétje fleurs ženski spol množine

v cvetju en fleurs

cvétje (-a) n

1. fiori:
planinsko cvetje fiori alpini
šopek cvetja un mazzo di fiori
pren. iti v cvetje crescere, essere rigoglioso
pren. biti v cvetju fiorire

2. zastar. florilegio, antologia

cvétje s
1. cviječe, cveće: belo, lipovo, planinsko cvetje; čaj iz bezgovega -a
2. cvjetanje, cvat: čas -a

cvétje flores f pl ; florescencia f

biti v cvetju florecer, bot florar
šopek cvetja ramillete m (de flores)
vaza za cvetje vaso m para flores

razsuto cvetje srednji spol Streublumen, vzorec: das Streublumenmuster

rezano cvetje srednji spol Schnittblumen množina

blossom¹ [blɔ́səm] samostalnik
cvet, cvetje; zgodnja doba rasti

in blossom cvetoč

Blumenschmuck, der, cvetje

Blütenflor, der, cvet, cvetje

dēflōrō -āre -āvī -ātum (dē in flōs)

1. cvetje potrgati (vzeti, jemati) čemu; pren. iz česa (koga) cvetje (= najboljše) nab(i)rati, izpis(ov)ati, izb(i)rati: Cassian., Cass.

2. sijaj (ugled) čemu vzeti (jemati): fulgores solis Amm. (s)kaliti, deflorare virginitatis pudorem Ambr. oskruniti.

fleur [flœr] féminin cvet, cvetlica; pluriel cvetje; plesen (na vinu), oprh (na sadju); figuré razcvet, izbranost, familier devištvo

fleur de farine cvetna najfinejša moka
fleur de la jeunesse cvet mladosti, mladine
fleur de soufre žvepleni cvet
la petite fleur bleue sentimentalnost
il est très fleur bleue on je zelo sentimentalen
fleur des pois (familier) eleganten mož
fleurs pluriel blanches (médecine) beli tok
à la fleur de l'âge v najlepših letih
(familier) comme une fleur z lahkoto, brez težav
il est arrivé le premier, comme une fleur z lahkoto je prišel prvi
à fleur de terre v isti višini z zemljo, na površini
il a les yeux à fleur de tête (on) ima skoraj izbuljene oči
être en fleur biti v cvetju, cveteti
couvrir quelqu'un de fleurs, jeter des fleurs à quelqu'un (figuré) obsuti koga s pohvalami, s komplimenti
faire une fleur à quelqu'un komu napraviti koristno uslugo, ne da bi zanjo zahtevali protiuslugo

azahar moški spol oranžno (citronovo) cvetje

bèhār -ára m (t. behar, perz.) cvet, cvetje sadnega drevesa: vjetar raznosi bijeli behar sa procvalih grana; vidim kako vjetar nosi oblake -a niz brijeg

Blumenvase, die, vaza za cvetje, vaza s cvetjem

color, st.lat. colōs, -ōris, m

1. barva, šara: albus, niger Ci., Lucr., caeruleus C., ater O., Plin., fuscus O., liquidus H., purpureus Vitr., Lucr., V. idr., scuta … lectissimis coloribus distinguunt T., Iris mille trahens adverso sole colores V., quo (astro) duceret … uva colorem V. naj se barva; barva = barvilo: colorem bibere, accipere Plin. (o volni ipd.), colorem (colores) ducere, perhibere Sen. ph., colores terere Plin., regionis natura … colorum ferax Fl.

2. occ.
a) barva lica, polt, ten: L., Tib., Fr., verus Ter., fucatus H., egregius, suavis Ci., colos ei exsanguis S. bleda, crebra coloris mutatio Ci., mutare colorem Cu., Q. ali colores H. ali colorem vertere Sen. ph. barvo (barve) spreminjati, naspr. colorem obtinere Pl., toda colorem mutare Sen. rh. pobledevati (od vztrajnega učenja), sine colore adstitit Ci. obledel, tales virgo dabat ore colores V. tako je spreminjala barvo obraza, color non mansit ei V., color excĭdit O. je izginila, colorem perdere O., non sui coloris esse Petr.; preg.: homo nulli coloris Pl. popolnoma neznan človek; pren.: ac ne carmen quidem sani coloris enituit Petr. in niti pesništvu ni ostala zdrava svežina; beseda s polnim pomenom = sveža barva, svežina: robur et colos L., nimium ne crede colori V. svežemu licu = lepoti, abiit corpusque colorque O.
b) pl. colores lepota cvetličnih barv: lilia per varios lucent … colores Val. Fl.; met. v čudovitih barvah bleščeče se cvetje: aspice, quo submittat humus formosa colores Pr.
c) barva = lesk, sijaj: nullus argento color est avaris abdito terris H.

3. pren. barva =
a) lice, videz, zunanja kakovost, zunanjost, stanje, položaj: Stat., amisimus … etiam colorem et speciem pristinam civitatis Ci. ep., colorem ducere Q. navzeti se barve, pridobiti si zunanjost, novimus quosdam, qui … ne colorem quidem (philosophorum) duxerint Sen. ph. ki se niso nič naučili (od filozofov), captivi colore transivit Gell. na videz kot jetnik, quisquis erit vitae color H. življenjski položaj, omnis Aristippum decuit color H. vsaka barva je Aristipu pristajala = Aristip se je znašel v vsakem položaju, c. tertius (hominum) Sen. ph. zvrst.
b) poseb. α) (o govoru) barvitost, kolorit, značaj govora, slog = način (zvrst) sloga: habitum orationis etiam et quasi colorem aliquem requiritis Ci., urbanitatis c. Ci. olikan ton, c. tragicus H., orationis antiquae Sen. rh., totus dicendi ali actionis c. Q.; tudi poživljajoča barvitost, lepota, okrasek govora: flos et c. (pigmentorum) Ci. β) lepšanje, lepotilo: Sen. rh., Dig., Cod. Th., dare colorem turpibus rebus Q. lepšati … stvari, dic aliquem colorem Iuv.

cvjetònoša m (ijek.), cvetònoša m (ek.) kdor nosi cvetje, šopke, vence v sprevodu

défleurir [deflœrir] verbe intransitif izgubiti svoje cvetje, odcveteti; verbe transitif odvzeti, obrati cvetje; figuré odvzeti draž, svežost

défleurir des pêches en les manipulant poškodovati, odrgniti breskve pri manipuliranju