Franja

civilno letališče stalna zveza
(za potniški promet) ▸ polgári repülőtér

civíl m (lat. civilis)
1. civil, građanin: srečaval sem same -e
2. civilno, građansko odijelo (-de-): preobleči se v civil
3. civilni, građanski život: v -u je frizer

civilement [sivilmɑ̃] adverbe civilno; vljudno, prijazno

se marier civilement civilno se poročiti
traiter quelqu'un civilement vljudno s kom ravnati

civilmente avv. ljubeznivo, olikano; spodobno; civilno; civilizirano

acivilarse Čile civilno se poročiti

civilíst m
1. civilist(a), građanin
2. stručnjak za civilno pravo

civitiste [sivilist] masculin strokovnjak, specialist za civilno pravo

dictiō -ōnis, f (dīcere)

1. govorjenje, izražanje, pripovedovanje, napoved, poved: testimonii Ter. prič(ev)anje, sententiae Ci., multae Ci. določitev; jur.
a) iuris dictio (ali iuxtapositio iurisdictio) civilno sodstvo (v naspr. z vojaškim): ut iuris dictionem cum ferro conferatis Ci., venalem in Sicilia iuris dictionem habuerit Ci., Asiaticae (v Aziji) iuris dictioni urbana iuris dictio respondebit Ci., iuris dictio urbana et peregrina (= praetoris urbani et peregrini) L.; met.: plerosque in isdem iurisdictionibus habere T. (o prokonzulih) v istih sodnih okrajih.
b) causae dictio zagovarjanje, zagovor, odgovor: Q., totam causae dictionem in V partes dividam Ci., vocari ad causae dictionem Ci. na odgovor, nec mihi ille iudicium populi nec legitimam aliquam contentionem nec disceptationem aut causae dictionem, sed vim … denuntiabat Ci., die constitutā causae dictionis C., non patri modo remissa causae dictio est, sed … L.

2. occ. (govorniško) predavanje, govor: dictioni operam dare Ci., dictiones oratoriae Ci., dictiones subitae Ci. na pamet (brez pripravljanja) govorjeni govori, mediam dictionem fletu eius interrumpi Sen. rh.; poseb. govorjenje za vajo (v retorskih šolah), umetniški govor = deklamacija: discipulorum dictiones Q., dictiones extemporales (na pamet) Q.

3. met.
a) izrek (preročišča), prerokba: Pac. ap. Non., Poeta ap. Corn., data dictio erat, caveret Acherusiam aquam L.
b) pogovor: arcana semotae dictionis T. skrivnega pogovora.
c) α) gram. posebni, posamezni izraz, beseda, reklo: slovničarji; izražanje = posebni način izražanja, govorni obrat ali zasuk: Q. (I, 5, 2; IX, 1, 17), Gell. (VII, 9, 13; XI, 3, ξ 3). β) ret. način govorjenja, način predavanja, dikcija: Attica, forensis Ci., fuit in hoc popularis dictio excellens Ci.

Ersatzdienst, der, civilno služenje vojaškega roka

haftpflichtig civilno odgovoren

heliport [hélipɔ:t] samostalnik
civilno letališče za helikopterje

toga -ae, f (tegere) pokrivalo

1. streha, kritina: si rus cum scorto constituit ire, clavis ilico abstrudi iubeo, rusticae togae ei ne sit copia Tit. ap. Non.

2. tóga, rimsko nacionalno oblačilo, vrhnja halja, jajčasto prikrojena iz bele volnene tkanine. Togo so dvogubo ovijali okrog telesa tako, da je bila leva roka do zapestja zavita vanjo, desna roka pa je bila prosta. Za stare Rimljane je bila toga prvotno edino oblačilo; toga torej = oblačilo, obleka: ante (sc. toga) commune vestimentum et diurnum et nocturnum et muliebre et virile (sc. erat) Varr. ap. Non., equidem prandere stantem nobiscum incinctam togā Afr. ap. Non., ne toga cordylis, ne paenula desit olivis Mart.; zato so imeli kipi starih Rimljanov na Forumu samo togo brez tunike; nošenje platnene tunike kot spodnje obleke je prišlo v navado pozneje. Rimski gizdalini so bili še posebej pozorni na to, da so si togo lepo uredili v gube: togam componere H., Q., togam adducere Sen. ph. Meščanova toga je bila navadno bela, brez obšiva (pura). Prav posebej slovesen dan za mladega Rimljana je bil, ko so mu prvič ogrnili togo; to je pomenilo vstop v moško dobo, zato se je imenovala toga virilis: Ci., togam virilem sumere Sen. ph. = stopiti v moško dobo. Dečki svobodnih staršev so imeli togo, obrobljeno s škrlatom (toga praetexta), tako tudi višji uradniki: quae in togā egregie fecisset T. = njegovi izvrstni podvigi v državni službi. V času žalovanja se je Rimljan ogrnil s črno togo (toga pulla, sordida). Kralji so nosili škrlatno togo (toga purpurea L.), tisti, ki so se potegovali za državne službe, pa so nastopali v svetlobeli togi (toga candida Ci., Plin.) in so se po njej imenovali candidati. Ker je toga nacionalno oblačilo rimskega državljana, besedna zveza togae oblitus H. = ki je pozabil na svoje rimljanstvo; pregnanci je niso smeli nositi (prim. carent enim togae iure, quibus aqua et igni interdictum est Plin. iun., Ep. 7, 11, 3). Osvobojenke in vlačuge, ki se niso smele ogrinjati s haljo (stola) poštenih žena, so se zato izjemoma oblačile v togo (prim. Mart. 2, 39). Pozneje je bila toga noša imenitnikov, klientov in vseh, ki so se pojavljali na sodiščih, v gledališčih, na javnih igrah ali kot povabljenci pri cesarski mizi.

3. occ. mirovna obleka, mirovno oblačilo (ker je Rimljan togo nosil v miru, ne v vojni): cedant arma togae Ci.

4. meton.
a) mir: appellare „togam“ pro pace Ci.
b) vsako civilno (nevojaško) dostojanstvo, civilna služba, civilna funkcija (npr. v senatu): decreto togae Cl.
c) = togātus v togo oblečen, s togo odet α) ljubica, vlačuga, hotnica: cura togae Tib.; prim.: sumpsisti virilem, quam statim muliebrem togam reddidisti Ci. ki si jo kmalu spremenil v žensko togo = v kateri si kmalu postal (deček) vlačugar. β) v pl. togae = klienti: quam fatuae sunt tibi, Roma, togae! Mart., toga rara Mart. γ) sg. kolekt. h kakemu uradu spadajoči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: omnis toga apparitioque Amm. vse njegovo spremstvo višjih in nižjih uradnikov.

Zivilbevölkerung, die, civilno prebivalstvo

Zivildienst, der, civilno služenja vojaškega roka

Zivilgericht, das, Recht pravdno sodišče, civilno sodišče

Zivilrecht, das, Recht civilno pravo

регистрироваться prijaviti se; civilno se poročiti

aēreo

A) agg.

1. zračen, iz zraka:
spazio aereo zračni prostor

2. lahen, lahek:
veli aerei lahne tančice

3. neosnovan, prazen:
discorsi aerei prazne besede

4. bot. zračen:
radici aeree zračne korenine

5. zračen, letalski:
navigazione aerea zračna plovba
linea aerea letalska linija
flotta aerea letalska flota
posta aerea letalska pošta
difesa aerea voj. protiletalska obramba

B) m

1. (aeroplano) letalo:
aereo a elica motorno letalo
aereo a reazione reaktivno letalo
aereo supersonico nadzvočno letalo
aereo civile civilno letalo
aereo militare vojaško letalo
aereo da bombardamento bombnik
aereo da caccia lovsko letalo
aereo da ricognizione izvidniško letalo
aereo da turismo športno letalo
in aereo z letalom
prendere l'aereo potovati z letalom

2. radijska antena

aeropōrto m letališče:
aeroporto civile, militare civilno, vojaško letališče

aviation [avjasjɔ̃] féminin letalstvo, aviacija

aviation civile, marchande, maritime, militaire, sportive, de transport, de tourisme civilno, trgovsko, pomorsko, vojaško, športno, prevozno, turistično letalstvo
compagnie féminin, usine féminin, réseau masculin, terrain masculin d'aviation letalska družba, tovarna, mreža, zemljišče
salon masculin de l'aviation letalska razstava
aviation de chasse, de bombardement lovsko, bombniško letalstvo
l'aviation ennemie a attaqué nos bases sovražna letala so napadla naše baze