Franja

citronov|ec [ó] moški spol (-ca …) rastlinstvo, botanika die Zitrone, der Zitronenbaum

citronovec samostalnik
Poncirus (drevo) ▸ citromfa, citromPovezane iztočnice: trilistni citronovec, trilistni divji citronovec

citrónovec botanika citron

citrónovec (drevo) citronnier moški spol

citrónovec (-vca) m bot. limone (Citrus limonum);
trilistni citronovec ponciro (Poncirus trifoliata)

citrónovec -vca m bot. citron, citrona, limun

citrónovec (drevo) limonero m

citronatni citronovec stalna zveza
botanika Citrus medica (drevo) ▸ cédrátcitrom

divji citronovec moški spol rastlinstvo, botanika ➞ → limonovec

trilistni citronovec stalna zveza
botanika Poncirus trifoliata (grm) ▸ vadcitrom, télálló citrom
Sopomenke: trilistni divji citronovec

trilistni divji citronovec stalna zveza
botanika Poncirus trifoliata (grm) ▸ háromlevelű citrom
Sopomenke: trilistni citronovec

cedro¹ m

1. bot. citronovec (Citrus medica)

2. citrona (sadež)

cidro, cidrero moški spol citronovec

citronnier [-nje] masculin, botanique citronovec; citronovina (les)

citrus -ī, f (gr. κέδρος)

1. citronovec: Pall., Serv.

2. afr. drevo citer, tuja, klek, iz njegovega gostovlaknatega lesa so izdelovali najfinejše pohištvo: Varr., Lucan., Sen. ph., Plin.

limón moški spol citronovec; citrona; citronada

limone

A) m

1. bot. limonovec, citronovec (Citrus limonum)

2. limona, citrona:
limone spremuto, ožeta limona; pren. izkoriščena in zavržena oseba
essere giallo come un limone biti bled kot cunja
essere più agro del limone pren. biti skopuški

B) agg. invar. limonasto rumen:
una camicetta giallo limone limonasto rumena bluza

limonero moški spol citronovec; prodajalec citron

limonier [-mɔnje] masculin citronovec; ojnični konj

Assyrius 3 (Ἀσσύριος) asirski: amōmum V., gramen Stat., litus H., fines Cat., regnum Iust.; pesn. = sirski (feniški, palestinski, medijski, indijski, azijski, sploh vzhodnjaški): venenum V. sirski (= feniški, tirski) bager, nardus H. sirska, mālus Plin. citronovec (sicer imen. mālus Medica), radix (sicer imen. Syriaca) Col., ebur O. indijska slonova kost, puella Sen. tr. (= Evropa, hči Feničana Agenorja), Assyriā curā scrutari sidera Lucan., nidi Mart. (= ptiča feniksa), stagnum Iust. Galilejsko (Bahr el-Tabarie, v rim. času Tiberijsko) jezero v Palestini. Od tod subst.

1. Assyria -ae, f (sc. terra, Ἀσσυρία) Asirija,
a) v ožjem pomenu azijska pokrajina med Medijo, Mezopotamijo in Babilonijo (pozneje Adiabene, v svetem pismu Assur, zdaj Kurdistan) = nižina ob gornji in srednji Tigridi z glav. mestoma Asurom in Ninivami: Plin.; kot del perz. kraljestva: Amm.
b) v širšem pomenu veliko asirsko kraljestvo v Prednji Aziji (= Babilonija, Mezopotamija in nekatere obmejne pokrajine, včasih celo vse dežele, v katerih so prebivali Sirci); Rimljani so to kraljestvo navadno imenovali Sirija (Syria), tako npr. Ci. in Suet.

2. Assyrius -iī, m Asirec: O.; večinoma v pl. Assyriī -ōrum, m (Ἀσσύριοι): Asirci, preb. Asirije v ožjem in širšem pomenu: Ci. idr.