Franja

amañarse priskrbeti si sredstva za dosego cilja, spretno se lotiti dela

baguenauder [bagnode] verbe intransitif, familier sprehajati se brez cilja, flanirati, pohajkovati, čas zapravljati

baguenauderie [-dri] féminin flaniranje, pohajkovanje, sprehajanje brez cilja

bìljeg m (ijek.), bèleg m (ek.)
1. znamenje: biljeg varoške uglađenosti
2. značilni znak: najbitniji biljeg srodnosti slavenskih (slovenskih) jezika jeste zajedničko leksičko blago, naslijeđeno (nasleđeno) od praslavenskog (-slovenskog) jezika
3. pečat: smrt već bijaše udarila na nju svoj biljeg
4. znamenje, simptom: emigracija je rđav biljeg po društveni i državni život
5. znamenje, signal: zagrmiše na gradu topovi dajući biljeg da je svečanost počela
6. znamenje, brazgotina: biljeg na čelu, uspomena iz borbe
7. darilo snubca nevesti: momak je dao biljeg djevojci
8. nagrobni spomenik na kraju, kjer je kdo storil nesrečno smrt
9. mejnik
10. tarča, cilj
11. črta kot znamenje starta ali cilja
12. (samo ijek.) kolek
13. potvrditi biljeg znova doseči prejšnji uspeh v športu, pri tekmovanju; udariti biljeg vidno vplivati na kaj
14. spomin, trofeja: svaki od vojnika nosi biljeg od Turčina, neko koplje, neko sablju britku, neko tursku glavu
15. predmet, ki ga vedeževalka prejme od bolnika, ko mu vedežuje
16. značka, znak: biljeg na kapi
17. lisa, madež, pega: biljeg na tijelu

certería ženski spol gotovost v pogoditvi cilja

certero gotov v pogoditvi cilja; tehten, primeren, umesten; zanesljiv; točno poučen

daljìnār -ára m
1. daljinar, knjiga z razdaljami med kraji, postajami
2. daljinar, del merilnih priprav na topu
3. daljinar, vojak, ki ugotavlja oddaljenost cilja

déambulation [deɑ̃bülasjɔ̃] féminin sprehajanje brez cilja, pohajkovanje

dēcursus -ūs, m (dēcurrere)

1. tek navzdol: aquaï Lucr., aquarum O., rapidus (amnium) d. de montibus V., d. planitiei Auct. b. Hisp. položnost, praeceps d. Petr., decursum … dedit navibus Front.; occ. napad, naval: subito ex collibus decursu Albanorum L.

2. voj. vojaški pohod, pregled vojske (za vajo ali ob kaki svečanosti): Front., Gell., in lustratione et decursu et simulacro ludicro pugnae (iz vojaške vaje, iz manevra) funestum prope proelium fecisti L., Plancina … decursibus cohortium interesse T., d. legionum T.; tudi tekmovalni tek z voščenimi plamenicami: cur me in decursu lampada (gl. lampas) poscis? Pers.

3. dosega cilja (prihod na cilj) na dirkališču: destitit ante decursum Suet.;

4. pren.
a) tek verzov v ritmu: Q. (IX, 4, 115).
b) pretek: honorum Ci. odslužitev vseh častnih služb, facilior erit mihi quasi decursus mei temporis Ci. ep. tem laže mi preteče čas mojega službovanja.

erradizo tavajoč brez cilja, blodeč

errance [ɛrɑ̃s] féminin brezdomnost, tavanje brez cilja; pohajkovanje

errante blodeč, tavajoč brez cilja; brezciljen

estrella errante zvezda premičnica, planet
judío errante večni Žid

filon [filɔ̃] masculin, minéralogie, mines žila; figuré, familier položaj, ki omogoča lahko obogatenje, lahko dosego cilja

exploiter un filon izkoriščati (rudno) žilo

izlúnjati ìzlūnjām priti brez cilja; kuja je izlunjala iz kuhinje

louvoyer [luvwaje] verbe intransitif, marine v cikcaku pluti proti vetru, križariti; iti v cikcaku, ovinkati; figuré po ovinkih skušati priti do cilja

en louvoyant (figuré) po ovinkih

manœuvrer [-nœvre] verbe intransitif, marine, automobilisme manevrirati; militaire vežbati, delati manever; figuré uporabljati spretna sredstva za dosego cilja; podvzeti mere; verbe transitif upravljati, rokovati (le volant, un véhicule z volanom, z vozilom), voditi; ranžirati

manœuvrer pour garer sa voiture manevrirati pri parkiranju avtomobila
facile à manœuvrer (automobilisme) lahko vodljiv

per-vādō -ere -vāsī -vāsum (per in vādere)

I.

1. intr. skozi iti, prodreti (prodirati): incendium per agros pervasit Ci., per aequa atque iniqua loca pervadunt L., Arminius impetu equi pervasit T. je prodrl in ušel.

2. trans. skozi iti, prodreti (prodirati) v kaj, pronikniti (pronicati), prenikniti (prenicati) venenum artus pervasit T., pervasā urbe, pervasis regionibus Amm.; metaf. obvze(ma)ti, obiti (obhajati), prevze(ma)ti, navda(ja)ti, prešiniti (prešinjati), razširiti (razširjati) se, raznesti (raznašati) se po čem: opinio, quae animos gentium barbararum pervaserat Ci., pervasit iam multos ista persuasio Q., fama urbem pervasisset L. —

II. intr.

1. do cilja dospeti, priti (prispeti) do česa, priti kam: in Italiam Ci., in Asiam L., ad castra consulis L., ne quid in pares possit pervadere Ci., domum Ap.

2. metaf. dospeti, prodreti kam, doseči, razširiti se: locus nullus est, quo non libido hominum pervaserit Ci., terror in totam penitus aciem pervasit L.

per-veniō -īre -vēnī -ventum (per in venīre)

1. do cilja dospe(va)ti, do cilja priti (prihajati), prispe(va)ti, dospe(va)ti: Q., Plin. idr., domum C., nando in tutum N., ad tumulum, ad regem O., ad portam Ci., quo ire intenderant, perventum est S.

2. metaf.
a) priti (prihajati) do česa, doseči (dosegati), dobi(va)ti kaj: ad principatum N., in senatum S. doseči senatorsko čast, ad septuagesimum regni annum Ci. doživeti, p. in amicitiam alicuius N. s(po)prijateljiti se s kom, in affinitatem p. alicuius N. priti v svaštvo (sorodstvo) s kom, in odium alicuius N. sovraštvo si nakopati, p. in claritudinem S. zasloveti; (v govoru) pri(haja)ti do česa: ad illa opprobria N., ad hunc locum C.
b) (o stvareh) priti kam, preiti na koga, kam: Varr., imperium pervenit ad ignaros S., pecunia ad Verrem p. Ci. je pripadel Veru, je prišel v Verove roke, annona ad denarios L pervenerat C. cena žita je poskočila, ira in rabiem pervenerat Cu. jeza je vzkipela do besnosti, je prešla (se je sprevrgla) v bes, p. ad aures alicuius N. priti komu na uho; tudi s samim acc.: verba aures non pervenientia nostras O.
c) spadati k čemu: L., Pl.

Opomba: Cj. pr. pervenat: Pl., pervenant: Pl.; fut. pervenibunt: Pomp.; inf. pervenirier: Ter.

ramble [ræmbl]

1. samostalnik
pohajkovanje, potepanje, klatenje, potikanje, blodnja, vlačenje; sprehod, izlet, potovanje; križarjenje

2. neprehodni glagol
pohajkovati, postopati sem in tja brez cilja, bloditi; blesti, blebetati, govoriti brez zveze, oddaljiti se (od téme); zaviti v stran, zabloditi, zaiti

to ramble about the city pohajkovati po mestu

rambler [rǽmblə] samostalnik
pohajkovalec, sprehajalec brez cilja; potepin, potepuh, klatež; popotnik (pešec)
botanika vrsta rdeče rože plezalke