Franja

Gesamtkapital, das, celotni kapital

Gesamtlage, die, im Staat, Land usw.: položaj v celotni državi/deželi itd.

marketing [má:kitiŋ] samostalnik
kupovanje in prodajanje na trgu
ekonomija tržništvo, celotni tržni mehanizem

to go marketing iti na trg
to do one's marketing nakupovati
marketing research raziskovanje tržišča

итог m vsota, celotni znesek; rezultat;
общий и. celotna vsota;
в конечном итоге я прав navsezadnje imam jaz prav;
подводить итоги delati bilanco, povzemati rezultate

aggregate¹ [ǽgrigit, -geit]

1. pridevnik
nakopičen, celoten; združen

aggregate amount celotni, skupni znesek
aggregate sales celotni promet

2. samostalnik
skupek, agregat

in the aggregate v celoti

all-in [ɔ́:lin] pridevnik
celoten, totalen

all-in fighting boj na življenje in smrt, do zadnjega diha
all-in cost celotni stroški
all-in insurance zavarovanje proti vsem nezgodam

celôten total; entero, completo

celotni znesek importe m (ali suma f) total

dohódek income; (državni) revenue

dohódki pl incomings pl
državni dohódki public revenues
dohódek od dela (od kapítala) earned (unearned) income
celotni dohódek total income
izvirni dohódek original revenue
občinski dohódki local revenues pl
osebni dohódek personal income
presežni dohódek surplus revenue
presežni proračunski dohódek budgetary surplus
stranski dohódek supplemental income
davek na dohódek income tax
davek na presežek dohódka surtax, supertax
dohódek od premoženja revenue from property
presežek dohódka excess of income
za življenje zadosten dohódek living wage, arhaično competence
skupno ustvarjen dohódek jointly realized income
dobivati dohódke od to derive revenues from
živeti svojim dohódkom primerno (figurativno) to cut one's suit according to one's cloth
razporejanje dohódka income distribution; distribution of income

ensemble [ɑ̃sɑ̃bl] adverbe skupaj; skupno; hkrati; masculin celota, skupnost; kompleks; celokupnost; (obleka) garnitura, komplet; ansambel; figuré harmonija, enotnost

d'ensemble celokupen
dans l'ensemble v celoti, celotno
tout ensemble hkrati
ensemble des frais skupni, celotni stroški
ensemble de plage obleka za na plažo
plan masculin d'ensemble celotni, pregledni načrt
vue féminin d'ensemble splošen, celoten vtis
aller bien, mal ensemble dobro, slabo se ujemati, se razumeti med seboj
mettre ensemble sestaviti
faire une démarche ensemble (figuré) napraviti skupne korake
ce roman manque d'ensemble temu romanu manjka enotnosti

full² [ful] samostalnik
polnost; skrajnost; sitost

in full v celoti
charges in full celotni stroški
at full v celoti, popolnoma
at the full na vrhuncu
to the full bogato
the full of the moon polna luna, ščip

global, e, aux [glɔbal, bo] adjectif globalen, skupen, celoten, vse obsegajoč; zaokrožen; commerce pavšalen

montant masculin global pavšalni znesek, pavšal
somme féminin globale globalna vsota
revenu masculin global celotni dohodek

importation [-tasjɔ̃] féminin uvoz, uvažanje, uvedba (nečesa tujega)

importation alimentaire uvoz živil
importations totales celotni uvoz
les importations sont accrues considérablement uvoz se je znatno povečal
article masculin d'importation uvozni artikel
commerce masculin d'importation uvozna trgovina
droits masculin pluriel d'importation uvozna carina
excédent masculin d'importation uvozni presežek
licence féminin d'importation uvozno dovoljenje
liste féminin d'importation uvozna lista
prime féminin d'importation uvozna premija
restriction féminin d'importation omejitev uvoza

intarzija samostalnik
1. umetnost (okrasek v lesu) ▸ intarzia, faberakásKmečke skrinje, okrašene z intarzijo, izvirajo iz 18. in 19. stoletja. ▸ A míves intarziás parasztládák a 18. és 19. századból származnak.Poseben detajl v dnevnem prostoru je vrhunsko izdelana lesena intarzija v parketu - roža vetrov. ▸ A nappali különleges részlete a parketta míves, szélrózsát formázó faberakása.Skrinja je v celotni narejena iz rožnega lesa z umetniškimi intarzijami. ▸ A láda teljes egészében rózsafából készült és művészi intarziákkal van díszítve.

2. neštevno, umetnost (tehnika krašenja lesa) ▸ intarzia, faberakásUmetnik je uporabil težavno tehniko intarzije. ▸ A művész a bonyolult intarziatechnikát alkalmazta.

kapital moški spol (-a …) das Kapital; das Kapitalvermögen; -kapital (celotni Gesamtkapital, delniški Aktienkapital, denarni Geldkapital, finančni Finanzkapital, družbe Gesellschaftskapital, lastni Eigenkapital, naložbeni Investitionskapital, obratni Betriebskapital, poslovni Geschäftskapital, stvarni Sachkapital, Realkapital, startni/zagonski Startkapital, tuji Fremdkapital, ustanovni Gründungskapital, začetni Anfangskapital)
fiksni kapital fixes Kapital
… kapitala Kapital-
(beg die Kapitalflucht, die Kapitalabwanderung, davek na donos kapitala die Kapitalertragssteuer, davek na promet kapitala die Kapitalverkehrssteuer, donos der Kapitalertrag, lastnik der Kapitaleigner, investicija die Kapitalinvestition, izvoz die Kapitalausfuhr, naložba die Kapitalanlage, obresti Kapitalzinsen množina, pomanjkanje die Kapitalarmut, povečanje die Kapitalerhöhung, die Kapitalaufstockung, promet der Kapitalverkehr, sprepletenost die Kapitalverflechtung, trg der Kapitalmarkt)
osnovni kapital d.d.: Grundkapital, d.o.o.: Stammkapital
potrebni kapital za dejavnost: der Kapitalbedarf
močan s kapitalom kapitalkräftig
financiranje s tujim kapitalom die Fremdfinanzierung
udeležba s kapitalom die Kapitalbeteiligung
|
figurativno kovati kapital iz Kapital schlagen aus

položaj² moški spol (-a …) (situacija) die Lage, die Situation (dejanski Sachlage, gospodarski Wirtschaftslage, na tržišču Marktlage, v celotni državi/deželi Gesamtlage, poslovni Geschäftslage, pravni Rechtslage, svetovni Weltlage, življenjski Lebenslage)
figurativno obvladati položaj Herr der Lage sein

prae-pōnō -ere -posuī -positum (prae in pōnere)

1. postaviti (postavljati) kaj spredaj (pred kaj, na začetek česa), predpostaviti (predpostavljati): T. idr., versūs in fronte libelli O., ut aedibus ac templis vestibula et aditūs, sic causis principia proportione rerum praeponere Ci., ultima primis H., hoc (to besedo) praeposui Ci.; dat.: undique decerptam fronti praeponere olivam H. (gl. pod olīva).

2. postaviti koga za načelnika (predstojnika, nadzornika, vodjo, poverjenika), postaviti koga na čelo: O. idr., tyranni Lacedaemoniis praepositi N., Cethegus caedi praeponitur Ci. Cetegu se zaupa (poveri) poboj, aliquem bello, navibus, provinciae C., quae praeposita (prednica) erat oraculo sacerdos Ci., cubiculo praepositus Suet. komorni strežnik; poseb. kot voj. t.t. praepositum esse poveljevati, biti komu poveljnik; z dat.: militibus C., castris Auct. b. Hisp., toti officio maritimo C. biti vrhovni poveljnik (admiral) celotne mornarice, poveljevati celotni mornarici; abs.: praeponere aliquem mediā acie C., praeponere aliquem in laevo cornu L. postaviti koga za poveljnika čemu, in eā orā, ubi praepositus sum Ci. kjer sem vrhovni poveljnik, forte illo loco praepositus L. ki je bil poveljnik (ki je imel poveljstvo) na tem kraju. — Subst. praepositus -ī, m predstojnik, načelnik, nadzornik, predpostavljeni, nadrejeni: rerum curae Caesaris Plin., aquarum Front. vodni nadzornik, nadzornik voda, Tyrii textrini, urbanae familiae Amm.; poseb. (abs.)
a) vojaški poveljnik, častnik, oficir, predpostavljeni, nadrejeni (naspr. gregarius miles): gregarius cavet praepositos T.
b) namestnik v provinci: Suet.; praeposita -ae, f prednica, predstojnica, opatinja (poseb. v samostanih): Eccl.

3. metaf. prednost da(ja)ti čemu pred čim, postaviti (postavljati) kaj nad (pred) kaj, imeti raje: se alteri T., amicitiam patriae Ci., salutem rei publicae vitae suae Ci., hominum Iovisque opulentissimo regno bonam existimationem N.; subst. pt. pf. praepositum -ī, n (nav. v pl.) nekaj izvrstnega, izvrstno, kar ni sicer absolutno dobro, ne gre pa ga zavreči (npr. bogastvo); prevod stoiškega izraza προηγμένον: Ci.

Opomba: Star. pf. praeposivi: Pl.; sinkop. pt. pf. praeposta: Lucr.

pro-ficiō -ere -fēcī -fectum (facere)

1. naprej pri(haja)ti: cum quinqueremis sola non proficeret Plin., nuntiatur Ariovistum tridui viam a suis finibus profecisse C. da je odrinil na tridnevno pot.

2. metaf.
a) napredovati, opraviti kaj, uspe(va)ti, imeti uspeh (dobiček, korist): Luc. fr., H., Col. idr., nihil in oppugnatione C., si modo in philosophia aliqua profecimus Ci., plus proficiebant multitudine telorum C., nihil in summam pacis proficiebatur T., in summam belli profectum foret L., parva certamina in summam profecerant totius spei L. so bile dokaj pripomogle k celotni odločitvi, proficere usque ad mores Q. vplivati na … , pretium proficit Plin. cena raste; occ. (o bolnikih) (po)boljšati se, izboljš(ev)ati se stanje komu, iti na bolje: si quidquam profecerint Cael., proficiens aegrotus Cael.; (o otrocih) rediti, ravnati se, iti v višino, rasti v višino, potegniti (potegovati) se (naspr. deficere): Aug.; (o rastlinah) uspe(va)ti: vitis humane proficit Plin.
b) koristiti, služiti, pomoči (pomagati), učinkovati: raro, plurimum Ci., verba profectura aliquid O., non proficientia frena O. nepridne, nekoristne, brezkoristne, ad dicendum proficit scriptio Ci., ita quiddam spero nobis profici Ci., memoriae frequenti emendatione proficitur Plin. iun., premultum proficiet illud demonstrare Ci., (o zdravilih) pomagati, učinkovati, delovati: Plin., Amm., herba proficiente nihil (neučinkovito) curarier H., p. in, ad, adversus aliquid, in aliqua re Cels.

rože ne cvetijo komu frazem
(komu se ne godi dobro) ▸ valakinek nem túl rózsás a helyzete, valaki nincs rózsás helyzetben
Celotni sferi visoke tehnologije ne cvetijo rože, saj so se vlaganja izredno zmanjšala. ▸ Mivel a beruházások mértéke rendkívül nagy arányban csökkent, a csúcstechnológiai iparág helyzete nem igazán rózsás.
Sopomenke: rožice ne cvetijo komu

skopáti (skópljem)

A) perf. zappare, asportare zappando

B) skopáti se (skópljem se) perf. refl.

1. arrivare, alzarsi a fatica:
skopati se na noge, pokonci alzarsi a fatica

2. skopati se na, nad assalire qcn., gridare il crucifige a qcn.; dare addosso a qcn.:
dotakni se enega novinarja in se ti bo celotni ceh skopal na grbo tocca un solo giornalista e ti darà addosso la corporazione per intero

vtís impression ženski spol ; empreinte ženski spol , marque ženski spol

celotni vtis impression générale (ali d'ensemble)
dober (slab) vtis bonne (mauvaise) impression
popotni vtisi impressions de voyage
biti pod vtisom nečesa être sous l'effet (ali sous le coup) de quelque chose
delati, zbuditi vtis da donner l'impression de
napraviti vtis na koga impressionner quelqu'un, faire impression sur quelqu'un, faire de l'effet sur quelqu'un, frapper quelqu'un
to je napravilo name močan vtis cela m'a profondément impressionné, cela m'a fait beaucoup d'effet