Franja

celílen healing; curative; sanative

celílen curatif, médicinal, salutaire

celílen (-lna -o) adj. med. cicatrizzante, medicamentoso; vulnerario

celílen -lna -o koji cijeli, zacjeljuje (-ce-): -o mazilo
ljekovit melem

celílen curativo; medicinal

cicatriciel, le [-sjɛl] adjectif brazgotinski, celilen

conglutinant, e [kɔ̃glütinɑ̃, t] strdljiv in lepljiv, celilen; masculin celilno sredstvo

curative [kjúərətiv]

1. pridevnik (curatively prislov)
zdravilen, celilen

2. samostalnik
zdravilo

medicīnālis -e (medicina) zdravilski, celilen: ars Cels. zdravilstvo, zdravilska umetnost, medicina, cucurbitulae Plin., digitus Macr. prst poleg mezinca, prstanec, ferramenta Aug.; adv. medicīnāliter v zdravilne (zdravniške) namene, za zdravljenje: Eccl.

medicīnus 3 (medicus) zdravilski, zdravilen, celilen, medicinski: ars Varr., Hyg., Aug. ali res Gell. zdravilstvo, zdravilska umetnost, medicina. Od tod subst. medīcina -ae, f

1. (sc. ars) zdravilstvo, medicina: O., Ap., Cels., Suet., Amm., Aur., medicinam exercere Ci. ali facere Ph. ali factitare Asin. Poll. ap. Q. ukvarjati se z zdravilstvom (medicino), medicinam facere alicui Ci., Ph. zdraviti koga, medicinam facere huic morbo Pl. zdraviti bolezen.

2. (sc. officina) = gr. ἰατρεῖον zdravnikova ali ranocelnikova poslovalnica (soba, poslopje), bolni(šni)ca, klinika, zdravilišče, zdravilnica: Pl., Don., Porph.

3. (sc. res)
a) (v dobrem pomenu) zdravilna snov, zdravilo, lek, celilo: O., N., medicinam dare Cu. zdravilo da(ja)ti, zdraviti, medicinam adhibere Ci., poscunt medicinam vulnera Sil.; pren. zdravilo, lek = pripomoček, pomagalo zoper kaj: non egeo medicinā, me ipse consolor Ci., est profecto animi medicina philosophia Ci., laboris, periculorum Ci., furoris V., medicinam quaerere alicui rei Ci., exspectare medicinam temporis Ci., medicinam petere a litteris Ci.
b) (v slabem pomenu) strup, strupena pijača, strupena snov: Acc. ap. Non.

4. metaf.
a) izboljšava: si saucias recenti medicinā mordeat quaedam hiemis ruminatio Plin. novega, sicer izboljševalnega (koristnega) obrezovanja.
b) lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: figurae Pr.

medicus¹ 3 (medērī)

I. adj.

1. zdraveč, zdravilen, zdravilski, ozdravljajoč, celilen: ars O., Tib. zdravilstvo, zdravilska umetnost, medicina, vis Plin., medicas adhibere manus ad volnera V., digitus Plin. prst poleg mezinca, prstanec.

2. čaroven, čarovništvu vdan: Marmaridae, medicum vulgus, strepuere catervis, ad quorum cantus serpens oblita veneni, ad quorum tactum mites iacuere cerastae Sil. —

II. subst.

1. medicus -ī, m
a) (sc. digitus) prst poleg mezinca, prstanec (= gr. δάκτυλος ἰατρικός): Corn.
b) zdravnik, ranocelnik, padar: Ter., L., N., O., medicus domesticus et familiaris Sen. ph., medicus suus domesticus, peritus medicus et suae domui familiarissimus Aug., H., medicus unus palatinus Lamp., bonus, malus Ci., medici inscii imperitique Ci., m. vulnerum Plin. ranocelnik, pecorum Varr. živinozdravnik, veterinar, medicum arcessere Pl., medicum adhibere (sc. morbo) Ci., medicum ad aegrum adducere Ci., aegro medicum admovere Suet., medico honorem (nagrado, honorar) habere Ci. ali reddere Aug.

2. medica -ae, f
a) zdravnica: Ap.
b) babica: Don., Paul., Ambr.

3. medica -ōrum, n (oficinalna, v uradni seznam sprejeta) zdravilna zelišča: Plin.

sanative [sǽnətiv] pridevnik
zdravilen, ki zdravi, ki celi, celilen

sanative effect zdravilni učinek

sanatory [sǽnətəri] pridevnik
zdravilen, ki zdravi, celilen, ki celi; koristen za zdravje, zdravje pospešujoč

vulnéraire [-rɛr] celilen; masculin celilo, sredstvo za celjenje; krepčilo, tonikum; familier alkohol

vulnerario agg. (m pl. -ri) farm. zdravilen, celilen

vulnerary [vʌ́lnərəri]

1. pridevnik
ranarski, ranocelniški; ki zdravi ali (za)celi rane, celilen; zdravilen

2. samostalnik
zdravilo (lek) za rane

целительный (knj.) zdravilen, celilen