Franja

caplja|ti (-m) trotteln; tappen; otrok: tappeln; slabšalno: (hoditi) trotten; (stopicati) trippeln; (počasi iti) trollen
figurativno capljati v temi im Dunkeln tappen
figurativno capljati na mestu auf der Stelle treten
figurativno capljati za kom/čim (jemandem/einer Sache) nachhinken/hinterherhinken

capljáti to trip; to shuffle along

capljáti trottiner, trotter menu

capljáti (-ám) imperf.

1. sgambettare, trottare

2. camminare (con passo pesante):
pren. capljati za kom, čim scimmiottare, imitare qcn., qcs.
pren. capljati v temi brancicare nel buio
pren. capljati na mestu segnare il passo

capljáti -am
1. tapkati, hodati sitnim koracima: otrok caplja za materjo; capljati po blatni cesti
2. nekritički podražavati koga, ugledati se u koga: nekritično capljati za modnim nihilizmom

capljáti caminar (a) pasitos (cortos y rápidos) ; fam andar a troto corto, dar pasitos

capljáti -ám nedov., дріботі́ти -бочу́ недок.

capljáti -ám nedov. a ţopăi

badr̀ljati -ām ekspr. capljati: najmlađi je i najjači, a on badrlja za nama kao da mu zabiše u svaku petu po čavao

càckati -ām cacati, capljati, stopicati: cackati po ledu

dúdati dûdam dial. capljati, počasi hoditi: ko ostrag duda?

foot² [fut]

1. neprehodni glagol
hoditi, pešačiti; capljati; plesati; brcati

2. prehodni glagol
gaziti; podplesti (nogavico)
pogovorno plačati, poravnati račun, sešteti

ameriško, pogovorno to foot the bill poravnati račun
to foot it peš hoditi, plesati
to foot up sešteti
to foot up to znašati

jog² [džɔg]

1. prehodni glagol
rahlo suniti, krcniti, stresti, podrezati
figurativno spomniti; pognati (stroj) za kratek čas

2. neprehodni glagol
udariti (against proti)
vleči se naprej, capljati (on, along)
odpraviti se, nadaljevati pot (on)

to jog s.o.'s memory poklicati komu v spomin
to jog on prebiti čas, nadaljevati
matters jog along stvari počasi napredujejo
I must be jogging moram se odpraviti

pit-a-pat [pítəpǽt]

1. prislov
tikataka

2. samostalnik
tiktakanje; utripanje srca; capljanje

3. neprehodni glagol
utripati; capljati

sgambettare

A) v. intr. (pres. sgambetto)

1. brcati

2. drobiti, drobencljati; capljati

B) v. tr. podstaviti nogo

tappeln capljati

tappen tipati; tipaje hoditi; capljati; nach etwas: tipaje iskati; im Dunklen tappen figurativ capljati v temi; in eine Falle tappen iti v past

tip⁴ [tip]

1. samostalnik
rahel udarec, dotik
šport slab udarec

2. prehodni glagol
rahlo udariti ali se dotakniti; dotakniti se (klobuka, v površen pozdrav)
neprehodni glagol
drobneti, capljati, delati majhne korake, stopicati

trepidō -āre -āvī -ātum (trepidus)

1. capljati, cepetati, utripati, sem in tja se obračati, preobračati se, nemirno se gibati, biti nemiren, bati se, plašiti se, biti plašen (boječ), strahoma početi kaj: avis laqueo capta trepidat O., nudos quatit (sc. Icarus) lacertos et trepidat O., pennā fugiunt trepidante columbae O. z vihravim frfotanjem, strepitu trepidante equo L. ker se je plašil, pectus trepidat O. utripajo, exta trepidantia O. utripajoče, aqua (lympha) trepidat per rivum H. hiti, urno žubori, trepidant flammae H. brlijo, plapolajo; pren.: trepidavit aetas octavum claudere lustrum H. je hitela (se ji je mudilo) končati.

2. metaf.
a) biti neodločen, omahovati, kolebati, obotavljati se, pomišljati se: inter fugae pugnaeque consilium L., per alia atque alia consilia trepidans L., inter scelus motumque T.; z acc. = bati se, plašiti se česa, biti v strahu pred čim: occursum amici, arundinis umbram Iuv., lupos Sen. tr., divina praesagia Ap.; z inf. = obotavljati se, bati se: ne trepidate meas defendere naves V., non tu certae trepidas occurrere morti Stat., nec trepidat sacram spectare formam lumine lubrico (s pohotnim očesom) Prud., non trepidat calumniari Aug., quo transire trepidabam Aug.; s finalnim stavkom = bati se: trepidat, ne suppositus venias Iuv.
b) α) (plašno) tekati sem in tja, pretekati, vseprek hiteti, begati, vihrati, dirjati, rojiti: trepidare et concursare C., trepidari sentio et cursari rursum prorsum Ter., vigiles excitati tumultuari, trepidare, moliri portam L., prout sonuit acies, terrent trepidantve T., haud decoro proelio trepidare L., Romani trepidare ad arcem S. so hiteli vsevprek, ad arma L., circa signa L. v prvih vrstah omagovati, victi mures trepidant circum cavos Ph. tekajo okoli, trepidabant circa advenam L. so tekali okoli … , so obsipali … ; poseb. z abl. causae: trepidare metu V. ali formidine O. β) (od) veselja hiteti, biti nagel, poskakovati: hic neque more probo videas nec voce serenā ingentes trepidare Titos Pers., trepidare laetitiā Arn.; impers.: totis castris trepidatur C. v vsem taboru je zmešnjava (metež), cel tabor je na nogah. γ) occ. biti zmeden, biti zbegan, biti razburjen, biti vznemirjen: vides trepidantem morte futurā O., ut ille trepidabat, ut festinabat Pl. Od tod adj. pt. pr. trepidāns -antis razburjen, vznemirjen, nemiren, zmeden, zbegan: promissis immodicus, ut natura trepidantium est T.; adv. trepidanter plašno, boječe: trepidanter effari Suet., omnia trepidantius timidiusque agere C.

trippeln drobincljati, drobiti; capljati