Franja

candela [kǽndələ] samostalnik
sveča

candela f

1. sveča:
accendere una candela prižgati svečo
accendere una candela a qcn. pren. biti komu brezmejno hvaležen
leggere a lume di candela brati pri sveči
struggersi come una candela hujšati (zaradi bolezni ipd.)
ridurre qcn. alla candela pren. spraviti koga na beraško palico
non valere la candela pren. ne izplačati se
il gioco non vale la candela stvar se ne izplača
essere alla candela pren. bližati se smrti
tenere a qcn. la candela pren. držati komu svečo
avere la candela al naso imeti svečke pod nosom

2. fiz. candela

3. avto svečka

4. šport
a candela navpično:
calciare a candela žogo brcniti navpično

candela ženski spol sveča, luč; lojevka, voščenka; svečnik

arrear (arrimar) candela tepsti, biti
estar con la candela en la mano biti na smrtni postelji
fiesta de las Candelas svečnica (katoliški praznik)

candēla -ae, f (candēre)

1. voščena ali lojena sveča, voščenica, lojenica: Varr., Vitr., Pers., Col., Plin., Mart., breve lumen candelae Iuv., candelam adponere valvis Iuv. = hišo zažgati.

2. povoščena vrvica, nit: Cassius Hemina ap. Plin., fasces candelis involuti L.

cándelă -e f lučka

bougie [buži] féminin stearinska sveča; automobilisme svečka; médecine sonda, kateter; physique candela (cd)

tache féminin de bougie madež od sveče
ampoule féminin de 100 bougies 100-svečna žarnica
les bougies n'allument pas, ne donnent pas svečke ne vžgejo
changer les bougies usées de la voiture izmenjati izrabljene svečke avtomobila

kandel|a [é] ženski spol (-e …) fizika die Candela

kandéla (-e) f fiz. candela

svéča (-e) f candela; cera, cero; moccolo; fiz. candela:
prižgati svečo accendere una candela
evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali ormai è al lumicino
pren. imeti sveče pod nosom avere le candele al naso
bot. papeževa sveča (velecvetni lučnik) tassobarabasso, verbasco (Verbascum thapsus)
rel. velikonočna sveča cero pasquale

svéčka (-e) f

1. dem. od sveča candelina, candela; moccolo:
pren. pod nosom mu visita dve svečki ha due moccoli al naso

2. teh. candela:
vžigalna, žarilna svečka candela di accensione, a incandescenza

3. med. supposta, candeletta

lojénka (-e) f candela di sego

svéčen (-čna -o) adj. di, della candela:
star. 100-svečna žarnica lampadina da 100 candele, da 100 W

voščeníca (-e) f

1. knjiž. candela di cera

2. zool. cera, ceroma

voščénka (-e) f

1. candela di cera

2. agr. sorta di grossa mela gialla

3. vrtn. fiore di cera (Hoya carnosa)

4. pastello a cera

5. bot.
marčna voščenka (marčnica) marzuolo dormiente (Hygrophorus marzuolus)

candēlābrum -ī, n (candēla) svečnik, svetilnik: c. aëneum Ci., in candelabro pendere Varr., in quo figunt candelam, candelabrum appellant Varr. Soobl. candēlābrus -brī, m: Petr., candēlāber -brī, m: Arn., acc.: candelabrum ardentem Caecil. ap. Non.

candeletta f

1. pomanjš. od ➞ candela svečka

2.
candeletta medicata med. svečka

Candēlifera -ae, f (candēla in ferre) Svečonosnica, Rojenica, Kandelifera, porodna boginja (ker so pri porodu prižgali svečo): Tert.

candelōtto m

1. poveč. od ➞ candela kratka debela sveča

2.
candelotto fumogeno voj. dimni tulec

candeō -ēre -uī (prim. gr. κάνδαρος ogelj, lat. candēla, cicindela, candidus, accendo, incendō)

1. beliti se, beleti, svetel (bel) biti, bleščati se, svetleti, svetiti se: candet ebur soliis Cat., ubi... super lectos canderet vestis eburnos H.; pogosto pt. pr. candēns -entis: circus Ci. (Arat.) Rimska cesta, luna Ci., Vitr., candens corpore taurus Varr. ap. Non., c. taurus, vacca V., candenti corpore cycnus V., c. elephantus V. slonovina, ebur, lilia O., lacerti Tib., humeri H., villa H. iz bleščečega marmorja, saxa candentia H. skale, ortus c. Tib. jutranja zarja.

2. occ. belo žareti, razbeljen biti, žerjaviti se: Varr., Col., candens ferrum Lucr., candenti carbone capillum adurere Ci. z živim ogljem, candens favilla V. živ, tleč pepel.

3. pren. žareti: rubro ubi cocco tincta vestis canderet H., candentior Phoebus Val. Fl.

filare¹

A) v. tr. (pres. filo)

1. presti:
filare grosso pren. na veliko zapravljati
al tempo che Berta filava v starih dobrih časih

2. pren. puščati, da curlja; curljati:
la botte fila il vino iz soda curlja vino
filare un suono glasba podaljšati glas

3.
filarsela, filarsela all'inglese popihati jo po francosko

B) v. intr.

1. curljati:
l'olio fila olje curlja
la candela fila sveča se kadi
filare di paura pren. na smrt se bati

2. pren. teči:
discorso che fila tekoče, jasne besede

3. presti (mačka)

4. pren. teči, drveti:
la macchina fila ch'è una bellezza avto teče, da je veselje

5. naglo oditi, pobegniti:
fila!, filate ! poberi se!, poberite se!
filare diritto pren. opravljati svojo dolžnost
far filare qcn. pren. držati koga na vajetih

6. šalj. ljubimkati