Franja

coprnic|a [ó] ženski spol (-e …) die Hexe; figurativno die Schreckschraube
figurativno stara coprnica eine alte Eule/Schabracke/ Hexe
svoj. prid.: coprničin

còprnica ž nizko pog. čarovnica

coprnica samostalnik
1. (pravljično bitje) ▸ boszorkány Coprnica ga je hotela zrediti, da bi ga spekla in pojedla. ▸ A boszorkány fel akarta hizlalni, hogy aztán megsüsse és megegye.
Sopomenke: čarovnica

2. lahko izraža negativen odnos (ženska z nadnaravnimi sposobnostmi) ▸ boszorkány, boszorka, banya
K coprnicam in coprnikom ne hodim, da bi izvedel svojo bližnjo ali daljno prihodnost. ▸ Nem járok boszorkányokhoz és varázslókhoz azért, hogy megismerjem a közeli vagy a távoli jövőmet.
V srednjem veku bi vas imeli za coprnico, na srečo so danes za nadnaravne sposobnosti prijaznejši časi. ▸ Magát a középkorban boszorkánynak tartották volna, de szerencsére manapság jobb idők járnak a természetfeletti képességekkel rendelkezőkre.
Sopomenke: čarovnica

3. izraža negativen odnos (zlobna, starejša ženska) ▸ boszorkány, boszorka
Pusti to staro coprnico, naj govori sama s sabo. ▸ Hagyd azt a vén boszorkát, hadd motyogjon magában.
Sopomenke: babura, čarovnica

cóprnica mégère ženski spol , sorcière ženski spol

cóprnica (-e) f

1. (čarovnica) maga, fattucchiera; strega

2. pejor. strega

cóprnica ž razg. čarobnica, čaralica, vještica

bádža ž, zval. bȃdžo (t. badžy) slabš. grda, skuštrana ženska, coprnica

badžàkuša ž slabš. coprnica: djecu plaše: "Eto badžakuše!"

beldam(e) [béldəm] samostalnik
babura, babnica; čarovnica, coprnica

cacatúa ženski spol kakadu; grda ženska, coprnica

Hexe, die, (-, -n) čarovnica, coprnica (tudi figurativ)

night-hag [náithæg] samostalnik
coprnica, ženski demon (ki leta ponoči); mora

sāgus¹ 3 (sagīre) ostroumen, bistroumen = vedežen, vedeževalen, vedeževalski, prerokujoč, preroški, prerokovalen: PRUD. idr., aves, clangores STAT. Od tod subst. sāga -ae, f
a) modra, vedežna ženska, modrijanka, vedeževalka, prerokovalka, čarovnica, stara vešča, coprnica: CI. (gl. pod sagiō), O., H., PR., COL.
b) ker so vedeževalke pristajale tudi na to, da so delovale kot zvodnice, tudi = zvodnica: LUC. AP. NON., NON., sagae praecepta rapacis TIB.

versiēra f

1. knjižno vražica

2. pren. vešča, hudobnica, coprnica

Vettel, die, (-, -n) (stara) coprnica

vetulus 3 (demin. vetus) precej star, postáren (póstaren), postáran, starikav, starovíčen, starejši: Mart. idr., senex Pl., bos (naspr. novellus bos) Varr., equus, arbor Ci., filia Ci. ep., cum isto gladiatore vetulo pugnabat Ci., cornix H., Falernum Cat.; subst.

1. vetulus -ī, m starina, starček, starec, starčè, starejše starín: qualis volo vetulos duo Pl.; šalj.: mi vetule Ci. ep. moj starče.

2. vetula -ae, f starka, večinoma zaničlj. = staruha, babura, (stara) coprnica (naspr. adulescentula): Pl., Mart., Iuv., Hier.

ведьма f čarovnica, coprnica

carantoña ženski spol stara coprnica, grda ženska

carantoñas pl laskanje, prilizovanje, dobrikanje

megēra f

1. grda ženska, stara coprnica

2. zool. skalnik (Pararge megaera)