Franja

cókle cokel ž mn. (it. zoccolo) cokule, drvena obuća, klompe: obuti cokle

drvènjāk -áka m
1. iz lesa narejen predmet: drvenjak štap, most
2. ekspr. lipov bog, lesen človek
3. mn. drvenjaci cokle: čuje se klopot drvenjaka u trku

klômpa ž, nav. mn. klômpe cokle: klompa načinjene od lipova drveta nose siromašniji ljudi

sculpōneae (sculpōniae) -ārum, f (sculpere; *sculpōnere; sculponeae najbrž „rezljani čevlji“) (visoke) cokle, (visoki) cokli: qui, quaeso, potius quam sculponeas, quibus battuatur tibi os, senex nequissume? PL., sculponias bonas alternis annis dare oportet CA., Romae: tunicas, togas, saga, centones, sculponeas CA.

Trippen, pl, cokle

inzoccolato agg. s coklami, ki nosi cokle

sabotier, ère [-tje, ɛr] masculin, féminin oseba, ki izdeluje prodaja cokle; coklar, -ica; féminin ples v coklah

sculpōneātus 3 (sculpōneae) v visoke cokle obut, ocoklan: dum in agro studiosius ruror, aspicio Triptolemum sculponeatum bigas sequi cornutas VARR. AP. NON.

zoccolante

A) agg. ki nosi cokle

B) m relig. bosonogi frater

līgnum -ī, n (morda „nabrano dračje“, „nabrana drva“ in sor. z legere)

1. poleno, drvo, pl. (ki je bil v rabi pred sg.) līgna drva, polena (naspr. materia les): lignum caedere Pl., ligna caedentes Vulg. drvarji, ligna in caminum Ca., ab legendo ligna quoque, quod ea caduca legebantur in agro, quibus in focum uterentur Varr., ignem ex lignis viridibus … fieri iussit Ci., ligna et sarmenta circumdare ignemque subicere coeperunt Ci., noctu ligna contulerunt circa casam N., ligna exstruere L. nagrmaditi drva (za grmado), exstruere focum lignis H., ligna super foco large reponere H., aridum l. H., ligna senex minuit concisaque construit arte O. je nacepil drva, ligna virentia Sen. ph., fascis lignorum T., Ap., materia est, quae ad aedificandum necessaria est, lignum, quidquid comburendi causā paratum est Ulp. (Dig.); preg.: in silvam ligna ferre H. = kaj nepotrebnega (odvečnega, nesmiselnega) storiti (delati).

2. les: calcei ex ligno facti P. F. cokle.

3. meton.
a) lesene stvari, npr. α) držaj kopja, kopjišče (naspr. ferrum): Sen. ph., fisso transit praecordia ligno V. β) ročnik (držaj, ročaj) puščice (naspr. spiculum): Cu. γ) lesen možicelj na poteg, (viseča) lutka, marioneta: mobile l. H. δ) pisalna deščica: vana supervacui dicens chirographa ligni Iuv. ε) usodno poleno: fatale l. O. ζ) lesena krava: Pasiphaë ligno decepit taurum O. η) leseni (trojanski) konj: inclusi ligno Achivi V. ϑ) pesn. = drevo: oleaster nautis venerabile lignum V., agro qui statuit meo te triste lignum, te caducum in domini caput H., olim truncus eram ficulnus, inutile lignum H., ligna fructifera Aug. ι) križ: Aug.
b) kar je trdega pri sadju, lupina, luščina, koščica, pečka: aliquarum intus bacae, foris lignum Plin., quarum (bacarum) intus lignum et extra caro Plin.
c) „les“ = hiba v miznih ploščah, če lesne žile niso ne valovite ne progaste: mensae vitia: lignum — ita vocatur materiae surda et indigesta simplicitas Plin.

shoe¹ [šu:] samostalnik
(nizek) čevelj
ameriško škorenj; cokla; podkev; okov (na koncu palice); železni okov, okovana drsalica pri saneh (sankah); luknja, v katero je posajen jambor

over (up to) the shoes figurativno do prek ušes
shoes and stockings botanika vrsta detelje
dead man's shoes figurativno nestrpno pričakovana dediščina
wooden shoes lesene cokle
that's another pair of shoes figurativno to je nekaj (čisto) drugega
the shoe is on the other foot figurativno stvar je čisto drugačna
to be (to stand) in s.o.'s shoes biti v koži kake osebe
to cast a shoe izgubiti podkev, oboseti
to die in one's shoes umreti nasilne smrti, biti obešen
every shoe fits not every foot ni vsaka stvar za vse primerna
that is where the shoe pinches figurativno tu žuli čevelj, v tem grmu tiči zajec
to put on (to take off) one's shoes obuti (sezuti) si čevlje
to put the shoe on the right foot figurativno odkriti (obdolžiti) pravega krivca
he shakes in his shoes drgeče od strahu, kolena se mu tresejo
to step into another man's shoes zavzeti (službeno) nekoga drugega
to throw an old shoe after s.o. figurativno (za)želeti komu srečo (zlasti novoporočencema)
to wait for a dead man's shoes prežati, nestrpno čakati na dediščino
as good a fellow as ever walked in two shoes najboljši človek na svetu
to walk in s.o.'s shoes hoditi komu v škodo (v zelnik)

zōccolo m

1. cokla:
calzare, portare gli zoccoli nositi cokle

2.
frittata con gli zoccoli kulin. jajčnik s salamo, z mesom

3. pren. kmetavzar, neotesanec, nevednež; nesposobnež

4. zool. kopito

5. ekst. blato, sneg (pod čevlji)

6. gradb., arhit. podzidek; podstavek

7. geol.
zoccolo continentale celinska plošča