Franja

cepa|ti [é/ê] (-m) (padati) purzeln; hinfallen; (umirati, poginjati) verenden
figurativno cepati kot muhe sterben wie die Fliegen

cépati (padati) to fall; to drop

cépati tomber (par terre), mourir, crever ; (pri izpitu) échouer (l'un après l'autre)

cépati (-am) imperf. ➞ pocepati

1. cadere; crollare:
žarg. cepati na izpitu essere bocciato all'esame

2. (poginjati) morire (in massa):
cepati kot muhe morire (in massa) come le mosche

3. pog. (prihajati v presledkih) arrivare (pian piano)

cépati i cêpati -am
1. padati: sadje cepa na tla; borci so od utrujenosti cepali v sneg
2. skapavati, lipsavati: živina mu cepa; ljudje cepajo od lakote kakor muhe
3. padati na ispitima: študentje kar po vrsti cepajo pri izpitih
4. jedan po jedan dolaziti: ljudje so polagoma cepali v dvorano

razcépljati -am cijepati, cepati, rascjepljivati, rascjepkavati (-cep-)

raztrgávati -am kidati, cijepati, cepati

sékati -am
I.
1. sjeći, seći: sekati drva, meso, kamenje, glave, rane; sekati zelje
sjeći kupus; sekati pirhe
kovancem presijecati, presecati uskršnja jaja
2. sjeći, obarati: sekati drevje; v tujem gozdu
3. cijepati, cepati: sekati polena, drva
4. presijecati: cesta seka gozd; črti se sekata; blisk seka temo; sekati komu besede
5. udarati: s topom sekati po sovražnih položajih; krogle sekajo v pesek; sekati po publiki
6. kam jo tako sekaš
kuda ovako žuriš; nikar ga ne sekaj
nemoj da praviš budalaštine; še ga bomo sekali
još ćemo lumpovati
II. sekati se cijepati se, cepati se, lomiti se: platno, svila se seka

tŕgati -am i tržem
1. kidati: trgati cvetje; nit se trga
konac se kida
2. trgati: pes se trga z verige
3. trgati, brati: trgati grozdje
4. trgati, probadati, sijevati, sevati: v zobu, v kosteh me trga
5. otkidati, zakidati: trgati delavcem plačilo
6. derati, kidati: trgati plen z zobmi; trgati obleko
7. cijepati, cepati: srce se mi trga; trgati platno, obleko
8. odronjavati: voda trga bregove
9. jagmiti se: kupci se trgajo za blago
10. trgati se s kom gušati se, jakariti se s kim

prézati se -am se
1. pucati, otvarati se: prezreli stroki se prezajo; laneno seme se preza na soncu
2. pucati: zemlja se preza
3. cijepati se, cepati se: hlače se prezajo

cépniti (-em) perf. ➞ cepati

1. cadere, fare un tonfo

2. žarg. šol. essere bocciato

3. pren. morire, crepare

debout [dəbu] adverbe pokonci, na nogah, stojé; pri življenju; familier pri moči; interjection vstani(te)!

histoire féminin à dormir debout neverjetna, zelo dolgočasna zgodba
place féminin debout stojišče
spectateur masculin debout stoječi gledalec
vent masculin debout protiveter
dormir debout (figuré) cepati, pasti od utrujenosti
être debout stati (na nogah), biti pokonci
laisser debout pustiti stati
mettre debout pokonci, na noge postaviti (tudi figuré); organizirati, realizirati
se mettre debout vstati
mourir debout umreti sredi dela, pri opravljanju svojih funkcij
passer debout (blago) pasirati brez carine
rester debout ostati na nogah (ne sesti, leči)
tenir debout (figuré) biti dobro premišljen
ne pas tenir debout ne imeti ne glave ne repa, biti absurden
tomber debout (figuré) na noge pasti

mosca

A) f

1. zool. hišna muha (Musca domestica):
mosca del carbonchio hlevska muha (Stomoxy calcitrans)
mosca della carne mesarska muha (Sarcophaga carnaria)
mosca cavallina (ippobosca) konjska muha (Hippobosca equina)
mosca del formaggio sirovka (Piophila casei)
mosca tse-tse muha ce-ce, glosina, muha spalne bolezni (Glossina palpalis)

2.
essere raro come le mosche bianche pren. biti bela vrana; biti zelo redek
fare di una mosca un elefante pren. delati iz muhe slona
morire come le mosche pren. cepati kot muhe
non farebbe male a una mosca pren. še muhi ne bi storil hudega
restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok
saltare la mosca al naso pren. vznejevoljiti se, ujeziti se
mosca!, zitto e mosca! tiho!, tišina!

3. pren. tečnež, nadležnež:
mosca cocchiera postavljač, samozvani šef

4. kozmet. (lepotna) muha

5. rib. muha

6.
mosca cieca igre slepe miši
PREGOVORI: in bocca chiusa non entran mosche preg. kdor molči, ga glava ne boli
non si può avere il miele senza le mosche preg. na med muhe letajo

B) agg. invar. šport mušje kategorije

C) m invar. šport atlet mušje kategorije

sueño moški spol spanje; spanec, zaspanost; sanje, sanjarjenje

sueño eterno večno spanje, smrt
sueño pesado težko spanje
enfermedad del sueño spalna bolezen
una noche sin sueño noč brez spanja
sueño de una noche de verano sen kresne noči
como un sueño kot sanje
caerse de sueño (fig) zelo zaspan biti, cepati od zaspanosti
coger (ali conciliar) el sueño zaspati
descabezar (ali echar) un sueño (fig) podremati
despertar del sueño zbuditi se iz spanja
dormí en un sueño toda la noche vso noč je prespal
tener sueño zaspan biti
¡ni por sueño! niti v sanjah ne!
sueños sanje, sanjarjenje
en sueños v spanju
entre sueños v polspanju
estar en siete sueños biti v globokem spanju
sueños son vientos (fig) sanje so kot pena