Franja

centrum množina centra [séntrəm, séntrə] samostalnik
središče, center

centrum [é] moški spol (-a …) das Zentrum

centrum -ī, n (gr. κέντρον) pravzaprav želo; od tod

1. circini c. krak šestila z ostjo, okrog katerega se vrti drugi krak: Vitr.

2. met.:
a) središče kroga: Vitr., Plin.
b) jedro (draguljev, lesa idr.): Plin.

céntrum m (lat. centrum) centrum, centar: centrum mesta

centre [sɑ̃tr] masculin središče, osredje, center; politique centrum, sredina; žarišče; institut, zavod; sport center

centre d'accueil sprejemni center
centre des affaires poslovno središče
centre anticancéreux onkološki institut
centre d'apprentissage izobraževalni center
centre d'approvisionnement oskrbovalni center
centre civique (mestni) upravni center
centre d'enseignement ménager gospodinjska šola
centre d'études študijski, raziskovalni center
centre de gravité težišče
centre industriel, commercial industrijsko, trgovsko središče
centre d'information informacijski center
centre d'intérêt središče zanimanja
centre de post-cure okrevališče
centre de ramassage nabiralnica, zbiralni center
centre de recherches raziskovalni center
centre de rotation vrtišče
centre urbain mestna telefonska centrala
centre de vacances počitniški dom
avant centre (sport) srednji napadalec
grands centres velika mesta, velemesta
idée féminin centre glavna ideja
au centre de, en plein centre de sredi, v središču
être dans son centre biti v svojem elementu
faire un centre (sport) dati center, centrirati

ȅntrum m (lat. centrum) centrum, središče, sredina

centrālis -e (centrum) osrednji: terra Plin.

centrātus 3 (centrum) v sredo postavljen: Fulg.

centrōsus 3 (centrum) jedrnat, zrnat: Plin.

plānitia -ae, f (Ci., L. idr.) in plānitiēs -ēī, f (Ci., C., S., Col., Vitr. idr.) (plānus) (prostrana) ravnina, ravno, raván, (ravna) tla, plan, planja(va), planota, plató, ploskost, (ravna) ploskev, (ravna) površina, (ravno) površje: Col., Plin., T., Cels., Ap. idr., castra de planitie convertit in montes Sis. fr., Assyrii … propter planitiam magnitudinemque regionum, quas incolebant … traiectiones motusque stellarum observitaverunt Ci., magnitudo et planities regionum Ci., erat inter oppidum et collem planities C., hic campus mirabili planitie patet C., collis paululum ex planitie editus C., in summam planitiem iugi pervenit Hirt., pervenit in quandam planitiem locis paulo superioribus circumventam S., summo … in vertice montis planities … iacet V., partem planitiae aut Iovis templum aut oppidum tenet L., ubi planities altera pontis excepisset eos (sc. elephantos) L., donec evanescat impetus et in planitiem immotarum aquarum solvatur Sen. ph., erit … in exaequata planitie centrum, ubi est littera A Vitr., exercitum, quem paene immensa planities vix caperet Cu.; pl. planitiae Vitr., Col.

porrēctiō -onis, f (porrigere)

1. iztezanje (stezanje), iztegovanje (stegovanje): celeris brachii Corn., digitorum Ci. (naspr. contractio), manuum suarum Cassian., quae (sc. arbor) ramorum suorum porrectione toto orbe diffunditur Aug.

2. prema (ravna) črta (linija) (naspr. circinatio): cum haec ita ad centrum porrectionibus et circinationibus reciperent motus Vitr., atque ea machina sex modis movebatur: progressu, [regressu,] item latere dextra et sinistra, porrectiones non minus in altitudinem extollebantur et in imum inclinatione demittebantur Vitr.

retardātiō -ōnis, f (retardāre) zadrževanje, zavlačevanje, zaviranje, obotavljanje, zatezanje, pomuda, zamuda, zakasnitev: unde est adhuc bellum tractum nisi ex retardatione et morā? Ci., Mercurii autem et Veneris stellae circa solis radios uti per centrum eum itineribus coronantes regressus retrorsus et retardationes faciunt Vitr.

scaenographia (scēnographia) -ae, f (izpos. σκηνογραφία) perspektivni naris, perspektivna risba (skica) kakega poslopja, scenografíja: species dispositionis, quae Graece dicuntur ἰδέαι, sunt hae: ichnographia, orthographia, scaenographia VITR., item scaenographia est frontis et laterum abscedentium adumbratio ad circinique centrum omnium linearum responsus VITR.

κέντρον, τό (κεντέω) 1. a) bodica, bodilo, ostroga, osten (palica z železnim šilom, s katerim so zbadali in poganjali živino); b) jermenast bič z bodicami (kot mučilo); c) želo; d) igla, ostnata zapona. 2. a) izpodbadanje, izpodbuda, mik; b) bolečina; c) ἐμοῦ hrepenenje po meni. 3. središče (centrum).

μέσος 3, ep. μέσσος [Et. iz μέσσος, lat. medius (gal. Medio-lanum), slov. meja iz medja, idevr. medhjā, med, nem. Mitte, mitten. – comp. μεσαίτερος, sup. μεσαίτατος, ep. μέσ(σ)ατος] I. adi. 1. o prostoru: v sredi, srednji, βάλεν αὐχένα μέσσον zadel je vrat v sredi, ὁ μέσος ποταμός srednja reka, διὰ μέσης τῆς πόλεως skozi sredo mesta, ἡ μέση πόλις srednje mesto, ἡ πόλις μέση ali μέση ἡ πόλις sredina mesta; μέσος τινός v sredi (med). 2. o času: μέσον ἦμαρ poldne, μέσον ἡμέρας, μέσης ἡμέρας opoldne NT, μέσαι νύκτες, μέσον νυκτῶν polnoč, μέσσα ἀκτίς jug. 3. a) srednji, srednjega stanu ἀνήρ, zmeren; b) posredujoč, δικαστής razsodnik; c) nepristranski, nevtralen. II. subst. τὸ μέσον, τὰ μέσα sreda, τὸ μέσον ἡμέρας poldne, νυκτῶν polnoč; pos. a) sredina, središče, centrum τῆς Ἀκροπόλεως; b) razdalja, oddaljenost, razlika τῆς θοίνης; medčasje; τὸ μέσον τῶν τειχῶν prostor med zidoma; c) srednja pot, srednje število τὸ μέσον σκοποῦντι; d) nepristranost, nevtralnost; e) posredovanje, sprava, μέσον οὐδὲν ἔχθρας to sovraštvo se ne da poravnati; f) javnost; g) s predlogi: α.) ἀνὰ μέσον po sredi; β.) διὰ μέσου med tem, v tem času, ἐν τῷ δὰὰ μέσου med tem časom; v sredi, v sredo; διὰ μέσου γίγνομαι pridem (stopim) vmes (v sredo), διὰ μέσου ποιοῦμαι vzamem (postavim) v sredo; τὸ διὰ μέσου srednji čas, οἱ διὰ μέσου πολῖται srednja (državljanska) stranka, οἱ διὰ μέσου nepristranski ljudje; γ.) ἐκ μέσου καθῆστο odšel je iz njih srede, κατέατο ἐκ τοῦ μέσου bili so nevtralni, ἕζομαι ἐκ μέσου sedim daleč od srede, ostajam nad strankama (nepristranski), ἐκ τοῦ μέσου γίγνομαι odidem, umaknem se s poti NT; δ.) εἰς μέσον τινός v sredo med, ἔστη stopil je v njih sredo NT, javno, nepristranski, φέρω, λέγω naznanjam, objavljam, γνώμην izrekam javno svoje mnenje, εἰς μέσον τίθημι položim v sredo (bojno nagrado), τὰ πράγματα κατατίθημι ἐς τὸ μέσον τινί prepustim komu vlado, dam komu nazaj (vlado), ἐς μέσον δείκνυμί τινα pokažem koga javno, εἰς τὸ μέσον πάντων λέγω govorim vpričo vseh, ἐς μέσον ἀμφοτέροις δικάζω sodim nepristranski, συμβαίνω ἐς τὸ μέσον dogovorim se, zedinim se; ε.) ἐν μέσῳ v sredi, na razpolago, vmes med čim, ἐν μέσῳ εἰμί, κεῖμαι sem, ležim v sredi (pred očmi vseh gledalcev kot bojna nagrada), ἐν μέσῳ εἰμί (τοῦ συμμῖξαι) oviram, ἐν τῷ μέσῳ παρέχω ἐμαυτόν vsakemu dovoljujem pristop; ζ.) κατὰ μέσον = ἐν μέσῳ. III. adv. μέσως, μέσον sredi, posredi, srednje, μέσως ἔχω držim se prave mere.