-
celjenj|e [é] srednji spol (-a …) za rane: die Wundheilung; das Verheilen
-
céljenje healing
-
céljenje (-a) n cicatrizzazione, rimarginazione
-
céljenje s cijeljenje, celjenje, zacjeljivanje: počasno celjenje rane
-
céljenje (rane) cicatrización f
-
céljenje -a s., заго́ювання -я с.
-
agglutination [nasjɔ̃] féminin (z)lepljenje; aglutinacija; médecine zacelitev, celjenje
-
cijèljēnje s (ijek.), céljēnje s (ek.) celjenje, prim. Cijeliti, Cijeljeti
-
conglutination [-sjɔ̃] féminin zlepljenje; zgostitev; médecine celjenje, zacelitev
-
cura ženski spol zdravljenje, kura; ozdravljenje, celjenje
cura de aire zračna kura
cura de alturas planinsko zdravljenje
cura de hambre postna kura
cura de sol, cura solar sončna kura
cura de sudor, cura sudorífera potilna kura
eso no tiene cura temu se ne da odpomoči; s tem je konec
-
curación ženski spol celjenje, ozdravljenje
-
medēla (medella) -ae, f (medērī) zdravljenje, celitev, celjenje, zdravilno sredstvo, zdravilo, lek: Amm., Q. (Decl.), facere medelam Gell., vulneribus medelas varias adhibere Ap.; metaf. zdravilo, pomoč: quibus rebus veluti medela adventus Alexandri fuit Iust., nostri medela, Nepotiane, pectoris Ap., m. legum Gell.
-
sānātiō -ōnis, f (sānāre) zdravljenje, ozdrávljenje, ozdravljanje, ozdravitev, celitev, celjenje: corporum CI., plena TH. PRISC., ulceri imponito usque ad sanationem TH. PRISC.; metaf.: animi, malorum CI., haec est certa et propria sanatio CI., nostrae naturae AUG.; abs.: TERT.
-
Verheilen, das, Medizin celjenje
-
заго́ювання -я с., céljenje -a s.
-
рубцевание n celjenje
-
catūlōticus 3 (gr. κατουλωτικός) ki pospešuje celjenje: medicamentum P. Veg.
-
conglutinante moški spol medicina sredstvo za celjenje
-
vulnéraire [-rɛr] celilen; masculin celilo, sredstvo za celjenje; krepčilo, tonikum; familier alkohol
-
Wundheilung, die, celjenje ran(e)