Franja

bȕra ž burja: studena bura sa golih brda; smijeha, smeha, oduševljenja, ogorčenja, negodovanja, veselja; dići, izazvati -u

búra m ekspr.
1. trebuhač
2. kujavec

būra -ae, f: Varr. in būris -is, acc. -im, f: Varr. ap. Serv., V., Arn. (najbrž osko-umbr. izpos. iz indoev. kor. gu, geu, prim. lat. imbūrus skrivljen, gr. γῡρόω krivim, γῡρός izbočen) krivina na zadnjem delu starorim. pluga, plužna nožica: ulmus flexa in burim V.

Būra -ae, f (Βοῦρα) Bura, obmorsko ahajsko mesto, ki se je l. 373 zaradi potresa pogreznilo v morje: Plin. — Soobl. Būris -is, acc. -in, f Buris: O., Sen. ph.

бура f boraks

буря f vihar, grdo vreme, nevihta; (pren.) vznemirjenje

бу́ря -і ж., neúrje -a s., vihár -ja m.

būris, Būris, gl. būra, Būra.

búrja ž
1. bura: burja brije, piha, žvižga; burja te prepiha do kosti; kraška burja
2. sjeveroistok (sev-): okno je obrnjeno proti -i
3. uzrujanost, uznemirenje: izjava je izzvala pravo -o
4. plahovit čovjek (-vek): pomiri se, ne bodi taka burja!

neúrje -a s., бу́ря -і ж.

nevíhta ž oluja, olujina, bura, nepogoda, nevrijeme (-vreme), nevera

vihár -ja m., ви́хор -хору і -хру ч., бу́ря -і ж., шторм -у ч.

• snéžni vihár ві́хола, мете́лиця, завірю́ха

vihra ž bura, vihor, oluja: z -o kaj delati

búrjica ž burica, laka bura

sámum m (ar. samum) samum, pješčana (pe-) bura u pustinjama Afrike i Azije

sušilna kapa stalna zveza
(frizerska havba) ▸ hajszárító sapka, hajszárító búra

bȍra ž (it. bora) gl. bura

búro búra in búrē m gl. bura

налетать, налететь¹ priletavati, prileteti; naleteti na; napadati, navaliti; naskakovati, naskočiti; nenadoma priti; usedati se, usesti se;
налетело много пыли naneslo je mnogo prahu;
н. на неприятности naleteti na neprijetnosti;
буря налетела nevihta se je pripodila