Franja

buč|ati (-im) donnern; dröhnen
buči mi v glavi mir dröhnt der Kopf

búčati -īm bučati, hrumeti, šumeti: more buči; strašna bura poče bučati; cijelo selo buči o tome; buči mi glava od posla

bučáti to roar; to boom; (trobenta) to blare

morje buči the sea roars

bučáti gronder, mugir, bourdonner, bruire, retentir, résonner

bučáti (-ím)

A) imperf. rumoreggiare, mugghiare (mare, tempesta); ronzare

B) bučáti (bučí) impers. ronzare; rumoreggiare:
v glavi mi buči la testa mi ronza

bučáti -im
1. bučati, hujati: morje, vihar buči; orgle bučijo; v glavi mi buči
glava mi buči: veselje buči
2. tutnjiti: v daljavi buči grom; v globini je votlo bučalo

bučáti (veter, voda) mugir, bramar; rugir

bučáti -ím nedov. a vui, a fremata

anhēlō -āre -āvī -ātum (an² in hālāre)

1. intr. sopsti, sopihati, hlipati: anhelans spiritus Corn., ipse aeger, anhelans colla fovet V., nullus anhelabat sub... vomere taurus O., anhelare desinere Col. odsopsti; posebno zaradi vročine izhlapevati, od žeje hirati: anhelantes Garamantes Sil.; pesn. pren. (o stvareh) vršeti, bobneti, bučati, hreščati: fornacibus ignis anhelat V., anhelans follis Pers., anhelat humus Stat., anhelant aequora Sil., anhelans saevis ardoribus orbis Sil. tako rekoč hlapeč, anhelans inopia Iust. koprneča = silna potreba; amnis vapore anhelans Plin. zaradi pripeke izhlapevajoča.

2. trans. sopsti, sopihati, izdihniti (izdihovati): scribimus... aliquid, quod pulmo animae praelargus anhelet Pers., anhelatos ire in ignes (sc. taurorum) O., Typhoëos anhelati ignes O. izbruhan, frigus anhelans... Capricornus Ci. poet., verba inflata et quasi anhelata gravius Ci., siccos pinguis onyx anhelat aestus Mart., haec... anhelat Stat. govori sopeče, anhelatis ictibus Sil. sopihaje vesla goneč; pren. nameravati kaj, misliti na kaj: scelus Ci., crudelitatem ex imo pectore Corn., proelia Stat., inopiam suam sibi invicem Aug.

bàktati bȁkćēm
I.
1. ekspr. lomastiti: ko bakće oko kuće
2. brneti, ropotati, bučati: mašina poče baktati
II. baktati se mučiti se, napenjati svoje moči: oko ovih su se pitanja baktali i još se jednako bakću stručni ljudi; čula sam da on neće biti poslanik i da se bambadava bakće i lomi

bluster² [blʌ́stə] neprehodni glagol & prehodni glagol (at)
besneti, razsajati, razgrajati; hrumeti, bučati; širokoustiti se, gobezdati

boom² [bu:m]

1. neprehodni glagol
brenčati, bobneti, bučati, kričati kot bobnarica

2. samostalnik
bučanje, bobnenje, brenčanje; bobnaričin krik

brausen šumeti, Wind, Wellen: bučati, ein Auto: drveti; (duschen) prhati (intransitiv se)

bréčati -īm
1. razlegati se, doneti, grmeti, pokati: breče glasovi djece na ulici; breči zvonce; puške breče
2. brenčati: muha breči
3. bučati: valovi breče protiv mene

bújati -īm
1. bučati
2. skeleti, boleti: na udarenom mjestu buji

búkati bûčēm
1. bučati, mukati: vo buče
2. skovikati: čujem buljinu gdje buče
3. ekspr. rogoviliti, razgrajati, robantiti: reci mu da ne buče po mehani
4. razmetavati z rogovi: goveda buču sijeno

circumstrepō -ere -uī -itum (krog in krog ali okoli koga ali česa) šumeti, bučati, hrumeti, divjati, razsajati: Aug., in his, quae me sine avocatione circumstrepunt Sen. ph., pulli... circumstrepere... matrem Gell. so čivkali okrog matere, (legatus) clamore seditiosorum... circumstrepitur T. okrog legata zahrumi vpitje, undique belli formidine circumstrepente Iust., fenestrae canticis circumstrepitae Ap.; z notranjim obj.: alii atrociora circumstrepebant T. so hrupno glasili; s finalnim stavkom: certatim ceteri circumstrepunt, iret in castra T. tiščijo vanj, naj gre v tabor.

circumtonō -āre -tonuī (okrog koga ali česa) grmeti, bučati, vršeti, hrumeti, divjati: quā totum Nereus circumtonat orbem O. (nekateri: circumsonat), hunc circumtonuit gaudens Bellona cruentis H. grmeč okrog njega ga je omamila (svečeniki boginje Belone so si v njenem svetišču, hlineč blaznost, sami zadajali rane z noži; pesnik hoče reči: podoben je blaznim Beloninim svečenikom), c. virum armis, aulam strepitu Sil., montem in undā Cl.

clangō -ere glasiti se, doneti, zveneti
a) o bitjih, in to o ptičih: (o orlu) kričati: Suet. fr., (o krokarju) krokati: Ap., (o pavu) kričati: Amm., (o labodih, goseh) gagati: Sid.; o ljudeh: tubā, bucinā cl. Vulg. trobiti na...; z acc.: classicum cl. Prud. trobiti; o govorniku trobiti: Fr.
b) o stvareh, poseb. o trobilih (za)bučati, (za)doneti, (za)zveneti, (za)peti: echo crepitu clangente cachinnat Acc. ap. Non.; o tubi, bucini: Val. Fl., Stat., Vulg.

Opomba: Cj. pf. clangueris (z inačico clanxeris): Vulg.

crepitō -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. crepāre) ponavljajoče ali neprestano glasiti se; (o orožju, kovinskih predmetih) rožljati, zveneti, žvenketati ipd.: crepitantia concutit arma, arma ferunt inter nigras crepitantia nubes O., audierant necdum impositos duris crepitare incudibus enses V. odmevati, sic leni crepitabat bractea vento V. je šumela; (o tem, kar od kovine šumi ali zveni): arbor … , fulvo ramis crepitantibus auro O., cum vaginae catellis, baltea laminis crepitent Plin.; (o glasbilih) doneti, zveneti, škrebetati: Curetum aera crepitantia V., sistrum crepitans Pr., sonitus cymbalorum magno fragore crepitantium Mel.; (o listju) šumeti, šušteti, šelesteti: folia inter se crepitantia Plin.; (o vetru, toči) šumotati, bučati, hreščati, hrumeti, sikati, vršeti: lenis crepitans auster V., multā grandine nimbi culminibus crepitant V., multa in tectis crepitans salit horrida grando V., grando … crepitat ac solvitur Sen. ph.; (o vodi) šumeti, bučati, žuboreti: crepitantes undae V., tot leniter lymphis totā crepitantibus urbe Pr.; (o kamenčkih): invitat somnos crepitantibus unda lapillis O. s klopotajočimi potočnimi kremenci; (o ognju in gorečih predmetih) prasketati, sikati: laurus … flammā crepitante crematur Lucr., ardentes stipulae crepitantis acervi O., tura myrtata (z mirtami pomešana) crepitant in igni Plin., Agrigentinum salem … velut in igne crepitare Aug.; (o živalih in njihovih telesnih delih): crepitans cicada Ph. cvrčeč, ipsa sibi plaudat crepitante ciconia rostro O. s klopotajočim kljunom, maesto similem … ora dedere sonum tenui crepitantia rostro O., tractu squamae (namreč kačje) crepitantis O. klopotajoče, quaeque salutato crepitat Concordia nido (= ciconia, quae contra templum Concordiae ex consilio rostri sonitum facit) Iuv.; (o človeku in njegovih telesnih delih): quia clare crepito dentibus Pl. šklepetam (škrtam) z zobmi, ubi satur sum, nulla (intestina) crepitant Pl. mi ne kruli po trebuhu (po črevesju), duro crepitant sub vulnere malae V. pokajo, pluribus osculis collisa labra crepitabant Petr. so mlaskale, digiti crepitantis signa Mart. tleskajoča prsta; (o poosebljenih abstr.): crepitans dentibus algor Lucr. škripajoči.