-
bučanj|e srednji spol (-a …) das Dröhnen, das Getöse, das Donnern
-
búčānje s bučanje, hrumenje, šumenje
-
bučánje roar(ing); boom(ing)
-
bučánje grondement moški spol , mugissement moški spol , bourdonnement moški spol , bruissement moški spol
bučanje valov roulement moški spol des vagues
bučanje viharja rugissement moški spol de la tempête
-
bučánje (-a) n il rumoreggiare; rumore, mugghio, ronzio
-
bučánje s bučanje, tutnjava
-
bučánje (vetra, vode) mugido m , bramido m ; rugido m
-
bučánje -a s vuiet, tumult, freamăt
-
bluster1 [blʌ́stə] samostalnik
bučanje, hrup, hrušč; gobezdanje, bahanje, grožnja
-
bombo m
1. knjižno bobnenje, bučanje
2. brenčanje (zlasti čebel); bučanje
3. zool. zemeljski čmrlj (Bombus terrestris)
-
boom2 [bu:m]
1. neprehodni glagol
brenčati, bobneti, bučati, kričati kot bobnarica
2. samostalnik
bučanje, bobnenje, brenčanje; bobnaričin krik
-
Brausen, das, šumenje, bučanje; (Duschen) prhanje
-
bújānje s
1. bučanje
2. skelenje
-
bûk m, mest. u búku, mn. búkovi
1. slap: ondje u buku ima pastrme; ništa nije gore od debela -a i rđava trupa
2. curek vode, snop žarkov: voda bukovima prodire iz unutrašnjosti; spektar sunčanih bukova odlikuje se svijetlim linijama
3. bučanje: buk groma, mora
4. čreda: buk od ovaca
5. bukanje: prasad se daje u buk
-
crepor -ōris, m (crepāre) hrumenje, bučanje, treskanje: tonitruum Iul. Val., ferri Isid. rožljanje verig.
-
freámăt -e n
1. šumenje, vršanje, bučanje
2. drget
3. šum
-
frémissement [-mismɑ̃] masculin šumenje, bučanje; tresenje, trepetanje, drhtenje; trepet
frémissement de l'eau kipenje vode
-
frēmito m
1. drget; naval:
un fremito d'ira naval jeze
nella sala corse un fremito d'ammirazione v dvorani je završalo od občudovanja
2. hrup; šumenje, vršanje, bučanje:
fremito di applausi hrup ploskanja
il fremito del mare bučanje morja
il fremito della selva šumenje gozda
-
Gebraus, das, Gebrause, das, hrumenje, bučanje
-
gemitus -ūs, m (gemere)
1. vzdih(ljaj), vzdihovanje, ječanje, javkanje, stok(anje): ENN., CA. AP. GELL., Q., SEN. PH., ut urbe tota fletus gemitusque fieret CI., tota obviam civitas cum lacrimis gemituque processerat CI., gemitum ciere, gemitum de pectore ducere, ingentem gemitum ad sidera tollere, gemitum dare a pectore imo V. ali samo gemitum dare O. vzdihovati, ječati, gemitum reprimere O. zadržati; v pl.: SEN. PH., flebiles clamores gemitūsque L., gemitūs edere LUCR., O. ali dare O.; s subjektnim gen.: illi eiulatus gemitūsque Philoctetae CI., mulierum virorumque gemitūs CI., gemitūs iraeque leonum V. jezno stokanje, gemitus cadentum V., equi, tauri V., morientium L., beluae PETR., caesorum AMM., gemitūs compeditorum AUG.; pesn. metaf. o stvareh = bobnenje, bučanje, šumenje, tellus dat gemitum V. zabobni, gemitum dedēre cavernae V. so zaječale, incudibus ictus referunt gemitūs V. nakovalo stoka (ječi) pod udarci, g. pelagi V., plāga facit gemitūs O. vreščavo zazveni.
2. meton. tožba, bol(est), žalost (z objektnim gen. zaradi česa): g. ereptae virginis V.
Opomba: Star. gen. sg. gemitī: PL.; acc. pl. gemitos: AUG.