Franja

briljira|ti (-m) brillieren

briljírati brìljīrām briljirati: briljirati u društvu; briljirati znanjem jezika briljirati z znanjem jezika

briljírati to shine; to excel; to be conspicuous

ni briljiral v družbi he did not shine in society
nisi ravno briljiral v tej zadevi you didn't exactly shine in this affair

briljírati briller, se distinguer

briljirati z znanjem jezika briller par ses connaissances en langues

briljírati (-am) imperf. pren. brillare

briljírati -am briljirati, isticati se: briljirati v družbi

briljíratí brillar

brillare¹

A) v. intr. (pres. brillo)

1. bleščati, svetiti se, lesketati se, sijati

2. pren. blesteti, briljirati:
brillare per l'assenza šalj. vzbujati pozornost s svojo odsotnostjo

3. vžgati se, eksplodirati (mina)

B) v. tr. razstreliti:
brillare cariche di esplosivo razstreliti naboje eksploziva

briller [brije] verbe intransitif sijati, svetiti se, blesteti, bleščati se, lesketati se, iskriti se; figuré odlikovati se, briljirati

le soleil brille sonce sije
briller à un examen briljirati pri izpitu
il ne brille pas par le courage ne odlikuje se po hrabrosti
il brillait par son absence njegova odsotnost ni ostala neopažena
faire briller des meubles spolirati pohištvo
faire briller ses avantages pokazati se z najboljše strani
tout ce qui brille n'est pas or ni vse zlato, kar se sveti

brillieren briljirati

exceller [ɛksɛle] verbe intransitif odlikovati se, briljirati, biti odličen (dans sa profession, en musique, au tennis, en mathématiques v svojem poklicu, v glasbi, v tenisu, v matematiki)

il excelle à danser on odlično pleše
exceller sur tous les autres prekašati vse druge

shine^*2 [šáin]

1. neprehodni glagol
sijati, svetiti (upon na)
blesteti, svetiti se, izsevati, žareti (out, forth)
jasno se kazati; briljirati, izkazati se, odlikovati se

2. prehodni glagol
osvetljevati, (o)čistiti (da se sveti), (na)loščiti

shining faces sijoči, žareči obrazi
to shine shoes čistiti, loščiti čevlje
he did not shine in society ni blestel v družbi
to shine with gratitude sijati od hvaležnosti

rupiner [rüpine] verbe intransitif, familier dobro uspeti, briljirati pri izpitu

il a rupiné à l'écrit briljiral je pri pismenem izpitu
verbe transitif:

rupiner sa chimie dobro opraviti izpit iz kemije

florès [flɔrɛs] masculin

faire florès zbujati pozornost, briljirati v družbi, biti v modi