Franja

brezver|en [è, é] (-na, -no) religionslos, glaubenslos

brezvéren unbelieving; (poganski) infidel

brezvéren sans confession, sans foi, incroyant, irréligieux, incrédule, athée, infidèle

brezvéren (-rna -o) adj. ateo

brezvéren -rna -o bezvjeran (-ve-)

brezvéren irreligioso; impío

areligieux, euse [arəližjö, z] adjectif brezveren

bèzvjēran -rna -o (ijek.), bèzvēran -rna -o (ek.) brezveren

descreído neveren, brezveren; nezaupljiv

faithless [féiɵlis] pridevnik (faithlessly prislov)
nezvest, nezanesljiv, izdajalski; brezveren; lažniv

glaubenslos brezveren; brez veroizpovedi

incroyant, e [ɛ̃krwajɑ̃, t] adjectif neveren, brezveren; masculin brezverec, nevernik

irreligioso agg.

1. neveren

2. brezveren

irreligious [irilídžəs] pridevnik (irreligiously prislov)
brezveren, brezbožen

mécréant, e [mekreɑ̃, t] adjectif neveren, skeptičen; brezveren; masculin nevernik, brezverec; familier neverni Tomaž

sacri-legus 3, adv. -ē (sacra in legere)

1. krajo svetinj ali rop svetišča zadevajoč, s krajo svetinj ali z ropom svetišča povezan, svetokraden, svetokrajen, svetograben: templis bellum sacrilegum indicere CI., templo manus sacrilegas inferre CI. lotiti se svetišča z grabežljivimi (roparskimi, svetograbnimi) rokami, ausi sunt sacrilegas admovere manus intactis illis thesauris L.; kot subst. sacrilegus -ī, m tat svetinj, ropar svetišča, svetokradec, svetograbec: Q., SEN. PH. idr., sacrilego poena est CI., non sacrilegum, sed hostem sacrorum CI., sacrilegorum numero haberi N.

2. svetoskrunski, skrunilski, sramotilen, brezveren, brezbožen, hudoben, nizkoten, zavržen, podel, pokvarjen, malopriden, ničvreden: TER., MART. idr., Graeci CI., sanguis V., dextra, manus, linguae O., sacrilegas meretricum ut persequar artes O., feminae O. (ki so raztrgale Orfeja), manu sacrilegā produxit H., nec nos sacrilegi templis admovimus ignes TIB., Penthea tu ... bipenniferumque Lycurgum sacrilegos (ker sta zaničevala Bakhovo bogoslužje) mactas O., exi e fano ... hominum sacrilegissume PL., in ipso opere sacrilege (adv.) TERT.; subst.
a) sacrilegus -ī, m svetoskrunec, skrunilec, skrunitelj, oskrunjevalec, onečastitelj, onečaščevalec, (pre)kršitelj, brezbožnež, brezbožnik, hudobnež, podlež, nizkotnež, baraba, zavrženec, pokvarjenec, malopridnež, ničvrednež: omnes undique parricidae, sacrilegi, convicti iudiciis ... Catilinae proxumi familiaresque erant S., intrat sacrilegi (sc. Erysichthonis, ki je razžalil Cerero) thalamos O., minor exstat sacrilegus IUV.; z gen.: sacrilegus violati templi AMM., nuptiarum COD. TH., COD. I.; kot psovka = lopov, malopridnež: sceleste, parricida, sacrilege PL., hunc perterrebo sacrilegum TER.
b) sacrilega -ae, f = zavrženka, malopridnica, hudobnica, pôdlica, nizkotnica, pokvarjenka, ničvrednica: quid ais, sacrilega? TER.

unbelieving [ʌnbilí:viŋ] pridevnik
neveren; skeptičen; nezaupljiv
religija brezveren

brezvérski (-a -o) adj. glej brezveren