brezprav|en (-na, -no) rechtlos; figurativno entrechtet
brezpráven without rights; disfranchised; having no rights; (izobčen) outlawed
brezpráven sans droits, privé de ses droits, illégal, illigitime
brezpráven (-vna -o) adj. senza diritti
brezpráven -vna -o bespravan
brezpráven sin derechos; privado de derechos ; (stanje) anárquico
bèsprāvan -vna -o brezpraven
bezákon -a -o brezzakonski, brezpraven: -o stanje
obèsprāvljen -a -o komur so vzete pravice, pravna varnost, brezpraven
paria [parja] masculin paria (v Indiji); figuré brezpraven, splošno zaničevan človek
traiter quelqu'un en paria ravnati s kom prezirljivo, brezpravno
vivre en paria živeti preziran od vseh, kot zavrženec
rightless [ráitlis] pridevnik
brezpraven
vogelfrei historische Bedeutung, Geschichte izobčen, preklican; figurativ pregnan, brezpraven
бесправный brezpraven, protizakonit
приниженный ponižen, poslušen; ponižujoč, brezpraven
diseredato
A) agg.
1. razdedinjen
2. beden, ubog
B) m (f -ta)
1. razdedinjenec
2. brezpraven človek:
i diseredati della terra brezpravni tega sveta
ilōta m (pl. -ti)
1. hist. helot
2. pren. suženj; brezpraven človek, podložnik
ilote [ilɔt] masculin helot, špartanski suženj; figuré parija, brezpraven človek
ἄ-τῑμος 2 (τιμή) 1. a) nespoštovan, preziran, zaničevan, osramočen, brezpraven, pregnan; ὧν ἱκόμην nevreden onega, (ne da bi dobil), po kar sem prišel; z gen.: γερῶν časti oropan; b) o stvareh: nepošten, sramoten, nečasten, ἕδρα ἀτιμοτέρα manj častno mesto; ἀτιμότερός εἰμι sem manj ugleden, padam v vrednosti. 2. ep. necenjen, nekaznovan, brez povračila škode. – adv. ἀτίμως sramotno.