Franja

brezpot|en [ó] (-na, -no) pfadlos, weglos

brezpóten sans chemin(s), sans voie praticable, où il n'y a pas de chemin frayé

brezpóten (-tna -o) adj. knjiž. senza strade, impraticabile

brezpóten -tna -o besputan: -a puščava

bèsputan -tna -o
1. brezpoten, brez poti: -e planine
2. ekspr. brezsmiseln, nesmiseln: -e diskusije
3. razuzdan: besputan život

in-vius 3 (in [priv.], via) brezpoten, nehoden, neprehoden, nedostopen, nepristopen: regna V., saltus L., silva, saxa Cu., Alpes Eutr.; pesn.: gens O. nedostopno; z dat.: maria invia Teucris V.; pren.: nil virtuti invium T. nemogoče, invia virtuti nulla est via O.; pogosto subst. invium -iī, n nedostopen svet: prima tantum pars saxa rupesque habet et invii speciem Sen. ph., ruunt caesi per vias, per invia L., iuxta invia ac devia L., per invia Mel., per lubrica atque invia Cu.

pfadlos brezpoten

ἄ-βατος 2 (βαίνω) 1. brezpoten, nehoden, neprehoden (reka). 2. nedostopen, svet (kamor ne sme nihče stopiti) ψυχή čist, nedolžen – τὰ ἄβατα posvečen kraj, svetišče.

ἄν-οδος¹ 2 (ἀ priv. + ὁδός) brezpoten, nedohoden, neprehoden.

ἄ-πορος 2 (πόρος) 1. brez pota, brezpoten, nehoden, nepristopen, nedohoden; težaven, nevaren, nemogoč; zvit, zapleten; τὸ ἄπορον stiska, zadrega, težkoča, ovira, zapreka, ἄπορόν ἐστιν nemogoče je; ἄπορός εἰμι ne morem; ἱππεῖς ἄποροι προσφέρεσθαι težko je, priti jim do živega. 2. kdor si ne ve ali ne more pomagati, brez pomoči (sredstev), v zadregi, siromašen, nesposoben. 3. adv. ἀπόρως siromašno, ἀπόρως ἔχω v zadregi sem, nemogoče mi je, ne morem.

ἀ-στιβής 2 ἄ-στιβος 2 poet. (στείβω) kamor se ne more ali ne sme stopiti, nedostopen, nepristopen, nehoden, brezpoten, svet.

δυσ-πόρευτος 2 težko prehoden, brezpoten, neprehoden, nepristopen, τινί za koga.

δύσ-πορος 2 nehoden, neprehoden, brezpoten, težaven.