Franja

brezkonč|en [ô] (-na, -no) unendlich; negativno: endlos; tehnika Endlos-; tekstil: rundgewebt
tehnika brezkončni jermen der Laufriemen
brezkončno sito das Langsieb
brezkončno govoriti ipd.: ohne Ende

brezkónčen endless; interminable; never-ending; infinite

brezkónčen sans fin, infini, illimité, immense, interminable

brezkónčen -čna -o beskrajan, beskonačan

brezkônčen (-čna -o) adj. knjiž.

1. infinito, sterminato

2. pren. immenso, enorme, illimitato, smisurato; perpetuo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strojn. brezkončni vijak vite senza fine, perpetua
teh. brezkončna veriga catena senza fine

brezkônčen infinito; inmenso; ilimitado, sin límites

brezkônčen -čna -o prid. nesfârşit, infinit, interminabil

beskònačan -čna -o brezkončen: -o raspravljanje; potencijalno beskonačan skup; -a traka: beskonačan za prenos materijala u transporterima; -i broj

bèskrājan -jna -o brezkončen: -i zavrtanj

endlos brezkončen; figurativ brezkrajen, brezbrežen

éternel, le [etɛrnɛl] adjectif večen; brezkončen; neločljiv; (religion)

Eternel masculin Večni Bog; masculin kar je večno; večnost
neiges féminin pluriel éternelles večni sneg
repos masculin, sommeil masculin éternel večno spanje, smrt
(religion) la vie éternelle, le salut éternel večno življenje, zveličanje
d'éternelles discussions diskusije brez konca in kraja
la Ville éternelle večno mesto (Rim)
son éternelle cigarette njegova večna, neločljiva cigareta
(familier) c'est un grand chasseur devant l'Eternel to je zelo velik lovec

illimitato agg.

1. neskončen, brezkončen:
congedo illimitato voj. odpust iz vojaške službe

2. neskončen, brezmejen:
fiducia illimitata brezmejno zaupanje

immēnso

A) agg.

1. neizmeren, brezkončen

2. ogromen

3. pren. hud, globok, strašen:
odio immenso strašno sovraštvo

B) m brezkončnost (vesolja)

im-moderātus (in-moderātus) 3, adv. -ē (in [priv.], moderātus) brez mere, brezmeren,

1. neizmeren, brezkončen: cursus Ci., aether Ci. poet.

2. metaf. ne držeč se mere, nezmeren, neukročen, razbrzdan, razuzdan: Sen. ph., Suet., idr. imm. homo et turbulentus Ci., tam imm. inhumanitas Ci., inm. potu et pastu Ci., libertas Ci., intemperantia Ci., Iuppiter nocet hominibus inmoderatis tempestatibus Ci., inm. incendium T., inmoderate vivere Ci., inmoderatius casum ferre Ci.; subst.: inmoderata cupere S.

3. occ. brez mere in pravila, neumerjen: ne sit inmoderata oratio Ci., vox immoderatior Cels. ap. Q., inmoderate et fortuito moveri Ci., vox imm. profusa Ci. neartikulirano, nerazločno.

infinít

I. -ă (-ţi, -te) adj.

1. neskončen, brezkončen, brezmejen

2. brezštevilen, neštet

II. -uri n neskončnost, brezmejnost

infinito

A) agg.

1. neskončen; brezkončen

2. ogromen, brezmejen

3. brezštevilen, neštet

B) m

1. neskončnost:
andare all'infinito zavleči se v neskončnost

2. jezik nedoločnik, infinitiv

3. mat. neskončnost

īn-fīnītus 3, adv. -ē (in [priv.], fīnīre) neomejen, brez konca, neskončen, brezkončen, neizmeren, in sicer

1. prostorsko: Mel., spelunca ... infinitā altitudine Ci., mundus finitus infinito similis Ci., inf. spatium Lucr., domuisti gentes ... locis infinitis Ci., inf. imperium, potestas Ci., L. neomejena.

2. časovno: Lucr., infinito ab tempore Ci. od vekov; od tod o dogodkih: infinitum bellum N. neskončna, caedem infinitam civium facere Ci., dimicatio Ci., infinita illa hasta Ci. neprestane dražbe (gl. hasta), infinitae quaestiones Ci., iis infinitum est odium Ci., quid plausūs infiniti Ci. odobravanje, ploskanje, ki ga noče biti konec, spem infinitam persequi Ci. čigar konec je nedogleden, čigar konca ni videti, labor Ci., occupationes N. neprestana, cunctatio Plin. iun., curae Q.

3. po številu: Auct. b. Afr., Gell., Eutr., Lamp., multitudo infinita eorum, qui ... Ci., lucrum Ci., unum genus infinitae pecuniae cogendae Ci.; od tod: inf. facta, scelera, crimina Ci. ali inf. copiae Cu. brezštevilni, immunitatibus infinitis sublata vectigalia Ci.

4. po meri: Q., Iust., Eutr., Val. Max., magnitudo C., commentarii Ci.; od tod: inf. ambitus, largitio, licentia, cupiditas Ci. brezmeren, neizmeren, oratio Ci. ki ga ni konca, singillatim ea dicere infinitum est Ci. bi bilo neskončno dolgo, pretium Icti. nezmerna, si cui nimis infinitum videtur Ci. preobširno; subst. īnfīnītum -ī, n neizmerna množina: auri Eutr., ad, in infinitum Plin., Q. brez konca in kraja, do neskončnosti, in infinito Icti. neomejeno, brez omejitve, infinitum quantum Plin. neskončno, čez mero, izredno, infinito (silno) praestare ceteris Plin., infinito plus, magis Q. dokaj več, bolj; adv.: infinite partes secare et dividere Ci., inf. perorare, concupiscere Ci.

5. occ. kot ret. in fil. t. t.: nedoločen, splošen, pojmoven (posnet, abstrakten): „convenerit“ aeque infinitum est, „consenserit“ hoc vero cum infinitum tunc obscurum et occultum Ci., res infinite posita Ci., infinitior distributio Ci., inf. quaestio Ci. govorniška snov, coniunctiones ali connexa Ci. nedoločne povedi, nedoločen konsekutivni stavek; kot gram. t. t. modus inf. ali verbum inf. Q. nedoločni zaimek (kakor quis, quem, quoius) Varr.

inmenso neizmeren, ogromen, brezkončen

interminábil -ă (-i, -e) adj. brezkončen, brez konca

in-terminābilis -e neomejen, brezmejen, neskončen, brezkončen: Hier., aetas Tert.