Franja

brezdom|en [ó] (-na, -no) ohne Heim, obdachlos

brezdómen homeless; houseless

brezdómen sans asile, sans foyer

brezdómen (-mna -o) adj. senza tetto; senza patria

brezdómen -mna -o beskućni

brezdómen sin domicilio (fijo); vagabundo

besprízōran -rna -o (rus.) brezdomen, zanemarjen: -a djeca

besprízōrnī -ōga m brezdomen, zanemarjen otrok

bèzdoman -mna -o brezdomen

harbo(u)rless [há:bəlis] pridevnik
brez pristanišča, brez zavetja, brezdomen

homeless [hóumlis] pridevnik
brez doma, brezdomen

stray¹ [stréi]

1. samostalnik
(domača) žival, ki je zašla, zablodila, se izgubila; brezdomec, klatež
množina radio atmosferske motnje
pravno premoženje umrlega, ki pride v last države, ker ni dediča; blago brez lastnika

waifs and strays otroci brez doma, ptički brez gnezda

2. pridevnik
zablodel, ki je zašel, se izgubil, brezdomen; osamljen, posamezen, poedin, tu pa tam kateri; raztresen, razmetan, razkropljen, ki se najde tu pa tam, ki se javlja od časa do časa; slučajen

a stray dog zatečen pes
a stray remark slučajna opazka
one or two stray customers eden ali dva slučajna (osamljena) odjemalca

street Arab [strí:tærəb] samostalnik
brezdomen, pouličen otrok; postopač, pouličnik

бездомный brezdomen, brez strehe; potepuški; m brezdomec

lāri-fuga -ae, m (lār in fugere) brezdomec, klatež, potepuh, brezdomen vlačuh: Petr.

nipper¹ [nípə] samostalnik
zoologija, anatomija sekalec (zlasti konjev); rakove klešče
množina kleščice, ščipalke
množina ščipalnik (na nosu)
britanska angleščina, pogovorno brezdomen otrok, pobič, kramarjev pomočnik
množina, pogovorno lisice (železne)

asile [azil] masculin azil, pribežališče, zavetišče, zatočišče

sans asile brez strehe, brezdomen; masculin brezdomec
droit masculin d'asile des ambassades pravica azila poslaništev
asile (d'aliénés) blaznica, bolnišnica za duševne bolnike
asile de nuit nočno zavetišče za brezdomce
asile de vieillards dom za stare ljudi
le dernier asile grob
(familier) à l'asile! nor je! v blaznico z njim!
donner asile aux réfugiés politiques dati azil političnim beguncem

unhouse [ʌnháuz] prehodni glagol
izgnati, spoditi iz hiše; deložirati; napraviti (koga) za brezdomca

unhoused ki je brez domovine, izgnan; brez strehe, brezdomen