-
brezbož|en [ó] (-na, -no) gottlos; figurativno (nemoralen) gottvergessen
-
brezbožen (-žna -o) adj.
1. ateo; empio
2. pren. brutale, biasimevole
-
brezbožen -žna -o bezbožan
-
brezbožen; brezbožnik, brezbožnica ateo (m) , atea (f) ; impío (m) , impía (f)
-
brezbóžen godless, ungodly; atheistic, irreligious; impious; wicked
-
brezbóžen athée, impie, irréligieux
-
antirreligioso protiverski, brezbožen
-
arrant [ǽrənt] pridevnik (arrantly prislov)
zastarelo potepuški; prekanjen, zvit; hudoben, brezbožen; skrajen
arrant knave skrajni hudobnež
arrant nonsense očitna neumnost
-
artful [á:tful] pridevnik (artfully prislov)
ostroumen, spreten; zvit, prebrisan, prekanjen, navihan, pretkan; brezbožen
-
ateíst -ă (-şti, -ste)
I. adj. ateističen, brezbožen
II. m/f ateist (-ka)
-
ateistico agg. (m pl. -ci) brezbožen, ateističen
-
ateístico brezbožen
-
ateìstičan -čna -o ateističen, brezbožen
-
ateo
A) agg. brezbožen, ateističen
B) m (f -ea) ateist, brezbožnež
-
ateo brezbožen, ateističen
ateo m brezbožec, ateist
-
athée [ate] adjectif brezbožen, brezbožniški, bogotajski, ateističen; masculin brezbožnik, bogotajec, ateist
-
bèzbožan -žna -o brezbožen
-
bogoprȍtīvan -vna -o sovražen, nasproten bogu, brezbožen
-
bogùmrzak -ska -o bogu neprijeten, nevšečen, brezbožen
-
condenado obsojen, pogubljen; brezbožen
condenado m obsojenec; pogubljenec, hudobnež
grita como un condenado kriči, kot da bi ga iz kože dajali