Franja

brezčast|en (-na, -no) ehrlos

brezčásten sans honneur, sans honnêteté; déshonorant, infâme

brezčásten (-stna -o) adj. senza onore, infame, disonesto

brezčásten -tna -o beščastan: -a zadeva

brezčásten sin honor; deshonrado; infame, vil

bèščastan -sna -o brezčasten, nečasten

dēfāmātus 3 (dē in fāma) zloglasen, brezčasten: Gell.

desorejado brezčasten; Kuba nesramen

dishono(u)rable [disɔ́nərəbl] pridevnik (dishono(u)rably prislov)
brezčasten, sramoten

infâme [ɛ̃fɑm] adjectif brezčasten, podel, nesramen; umazan, odvraten

taudis masculin infâme umazan brlog
infâme trahison féminin podla izdaja
crime masculin infâme podel zločin

inonorato agg. knjižno brezčasten, brez hvale

in-tēstābilis¹ -e (in [priv.], testis priča) (zaradi svojega obnašanja) nesposoben za pričevanje ali izdelavo oporoke, oporočanje: Tab. XII. ap. Gell., cum lege quis intestabilis esse iubetur, eo pertinet, ne eius testimonium recipiatur G.; od tod sinekdoha brezčasten, zaničljiv, oduren, preklet, (o stvareh) ostuden, grd: Aur., is intestabilis et sacer esto H. (po zakoniku na 12 tablah povzeta pravna formula), se aliter tutum non putat, quam si peior atque intestabilior metu vestro fuerit S., periurium L. ki jemlje čast (dobro ime), ars magica Plin., i. saevitiā T.

бесчестный brezčasten, nečasten

ἀ-φιλότῑμος 2 brez častihlepnosti, brez plemenitih teženj; neznaten, brezčasten, nepošten.

λωβητός 3 ep. poet., dor. λωβατός (λωβάομαι) 1. pass. zasramovan, osramočen, zaničevan, trpinčen, pohabljen, λωβητὸν ἐκβάλλω sramotno zavržem, μόχθῳ λωβατός od nadlog mučen = brezčasten trpin; λωβητὸν τίθεμαι postavljam v zasmeh. 2. act. sramoteč, sramoten ἐμπόλημα, nesramen ἔπη.