Franja

brenč|ati (-im) summen, surren; (godrnjati, šumeti) brummen; z visokim tonom v letu: flirren, schwirren
v glavi mi brenči der Kopf brummt/schwirrt

brenčáti to buzz; to drone; to hum

brenčáti bourdonner

brenčáti (-ím) imperf.

1. ronzare (tudi ekst.):
muha brenči la mosca ronza
pren. brenčati pesem canticchiare un motivo

2. ronzare, volare (insetti); pren. frullare, girare:
pren. težke misli so mu brenčale po glavi gravi pensieri gli ronzavano nel capo

3. pren. pog. ronzare (intorno a una ragazza)

brenčáti -im
1. zujati, zuzukati: čebela, muha brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; ne brenči mi okoli ušes!
2. motati se: po glavi mu brenčijo razne misli
3. štirinajst let ima, pa že brenči
i već se zaljubljuje

brenčáti zumbar

brenčáti -ím nedov., дзинча́ти -чу́ недок.

brenčáti -ím nedov. a zumzăi, a bâzâi