Franja

brenč|ati (-im) summen, surren; (godrnjati, šumeti) brummen; z visokim tonom v letu: flirren, schwirren
v glavi mi brenči der Kopf brummt/schwirrt

brénčati -īm
1. brneti: zvona brenče
2. brenčati: muha brenči

brenčáti to buzz; to drone; to hum

brenčáti bourdonner

brenčáti (-ím) imperf.

1. ronzare (tudi ekst.):
muha brenči la mosca ronza
pren. brenčati pesem canticchiare un motivo

2. ronzare, volare (insetti); pren. frullare, girare:
pren. težke misli so mu brenčale po glavi gravi pensieri gli ronzavano nel capo

3. pren. pog. ronzare (intorno a una ragazza)

brenčáti -im
1. zujati, zuzukati: čebela, muha brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; ne brenči mi okoli ušes!
2. motati se: po glavi mu brenčijo razne misli
3. štirinajst let ima, pa že brenči
i već se zaljubljuje

brenčáti zumbar

brenčáti -ím nedov., дзинча́ти -чу́ недок.

brenčáti -ím nedov. a zumzăi, a bâzâi

bâzâí bâzâi vi. brenčati

bombicō -āre (bombica) brenčati, brneti: Ven.

bombilō (bombitō) -āre (bombus) brenčati, brneti (o čebelah): Suet. fr.

bombiō -īre (bombus) brenčati, brneti (o čebelah): Suet. fr.

boom² [bu:m]

1. neprehodni glagol
brenčati, bobneti, bučati, kričati kot bobnarica

2. samostalnik
bučanje, bobnenje, brenčanje; bobnaričin krik

bourdonner [-dɔne] verbe intransitif brenčati, brneti, brundati; mrmrati

mes oreilles bourdonnent v ušesih mi šumi

brécati brȇcām brenčati: muha breca

bréčati -īm
1. razlegati se, doneti, grmeti, pokati: breče glasovi djece na ulici; breči zvonce; puške breče
2. brenčati: muha breči
3. bučati: valovi breče protiv mene

brȅncati -ām
1. doneti: s crkve je brencalo zvono
2. brenčati: poljska muha brenca

bŕnčati -īm brenčati: pčele, osice, stršljenovi brnče; glava mi brnči od kalabaluka

brummen godrnjati, brundati (auch ein Lied), Insekten, Lautsprecher: brenčati, im Kopf: šumeti; (im Gefängnis sein) sedeti