Franja

brbljáč brbljávec babbler, blabber, tattletale, tat(t)ler, chatterer, prattler

brbljáč (-a) m pren. chiacchierone, ciarlone

brbljáč m brbljo: neslan brbljač

bŕblja m, br̀bljalo s, bŕbljo m ekspr. brbljač, žlabudrač, žlabudralo

diseur, euse [dizœr, öz] masculin, féminin pripovedovalec, -lka; deklamator, -rka; familier brbljač, -čka

beau diseur lepobesednik
fin diseur izvrsten deklamator; spreten kramljalec ali pripovedovalec
diseureuse féminin de bonne aventure vedeževalka
diseur d'horoscope vedeževalec iz zvezd
diseur de bons mots dovtipnež

jaboteur, euse [-œr, öz] masculin, féminin, vieilli brbljač, -čka

pettegolo

A) agg. klepetav, brbljav, čenčav; opravljiv

B) m (f -la) brbljač; klepetulja

propalatore m (f -trice) raznašalec (novic ipd.); slabš. brbljač

rattle¹ [rætl] samostalnik
ropotulja, raglja, klopotec, klepetec; ragljanje, rožljanje, žvenket(anje), klepetanje; drdranje, hrup, hrušč, glasno veselje; brbljač, žlobudravec; prazno govoričenje, čenčanje; hropenje
botanika škrobotec; petelinova roža (greben)

death-rattle hropenje umirajočega
I am tired of their incessant rattle sit sem njihovega govoričenja, brbljanja

rattle-brain [rǽtlbrein] samostalnik
puhloglavec, votla buča, vetrnjak, vihravec, brbljač

rattle-head [rǽtlhed] samostalnik
arhaično puhloglavec, vetrnjak; brbljač

rattle-pate [rǽtlpeit] samostalnik
puhloglavec, vetrnjak, vihravec; brbljač

rattler [rǽtlə] samostalnik
hrupna oseba ali stvar; brbljač, klepetulja
sleng ropotajoč voz (bicikel, vlak)
sleng izvrsten primerek česa, nekaj izrednega; močan udarec ali padec; kletvica
domačno čeden mladenič, fant od fare
ameriško, zoologija (kača) klopotača

spouter [spáutə] samostalnik
brizgalec
navtika kitolovec (ladja); kit (ki brizga vodo)
figurativno deklamator, kdor rad mnogo govori, brbljač, (političen) ljudski govornik; vrelec, brizg nafte

svescione m (f -na) pog. toskansko brbljač, brbljavec

tattietale [tǽtlteil] samostalnik
pogovorno brbljač, klepetulja

tat(t)ler [tǽtlə] samostalnik
brbljač, zgovoren človek, klepetulja
sleng budilka (ura)

ranter [rǽntə] samostalnik
kričač, kričav, patetičen govornik (deklamator, pridigar); bahač, hvaličavec, širokoustnež; kdor ima glavno besedo
gledališče slab, lažni igralec; napihnjen, bombastičen brbljač, žlabudrač

the ranters antinomisti (verska sekta okoli leta 1645); prvotni metodisti

bŕblja (-e) f glej brbljač

brbráč (-a) m glej brbljač