Franja

Zadetki iskanja

  • bradlj|a ženski spol (-e …) šport der Barren
    dvovišinska bradlja der Stufenbarren, das Doppelreck
    vaje na bradlji das Barrenturnen
  • brádlja (telovadno orodje) parallel bars pl; (tesarska sekíra) carpenter's axe, carpenter's adz(e)

    drog z brádljo billhook
  • brádlja (tel. orodje) barres ženski spol množine parallèles
  • brádlja1 (-e) f šport. parallele:
    dvovišinska bradlja parallele asimmetriche
  • brádlja2 (-e) f gozd. scure a taglio largo
  • brádlja ž ruče, paralela, razboj: vaje na -i
  • brádlja ž bradva: ostro nabrušena bradlja
  • brádlja (telovadno orodje) paralelas f pl
  • brádlja -e ž., парале́льні бруси́ -них -і́в мн.
  • brádlja -e ž paralele
  • dvovišinska bradlja ženski spol šport das Doppelreck; der Stufenbarren, Spannbarren
  • ascia (ascea) -ae, f

    1. tesarska sekira, tesača, bradlja: Vitr., Plin., Veg., Vulg., rogum ascia ne polito Tab. XII ap. Ci.; preg.: ipsum sibi asciam in crus impingere Petr. ali sponte asciam cruribus suis illidere Ap. sam sebi škodovati.

    2. ometača, zidarska žlica: Vitr.
  • bárne bárnā ž mn. (n. Barren) nizko pog. šport. bradlja
  • Barre2, die, (-, -n), Barren1, der, (-s, -) Gold usw.: palica; Turngerät: bradlja; Technik Metallurgie gredica, bloom, Roheisen: štruca
  • brȁdva ž, rod. mn. brȁdāvā bradlja, tesarska sekira
  • rázbōj -oja m
    1. statve: od tkanja samom rukom dođe se poslije do -a
    2. šport. bradlja: izvoditi vježbu na -u
    3. bojišče: eno ih na krvavom -u
    4. bojevanje: Ljubiša pak hodao po lovu i -u, donosio krzna i divljači
    5. dial. vlom: da mi plati lopov kućni razboj
  • rȕče rûča ž mn. šport. bradlja: vježbe na -ama, gl. tudi razboj
  • secūris -is, acc. -im, redko (VARR. AP. NON., L., SEN. RH.) -em, abl. -ī redko (AP., TERT.) -e, f (secāre)

    1.
    a) enorezna sekira: securis anceps PL., O.
    b) dvorezna sekira: securis bipennis VARR. AP. NON. (= subst. bipennis -is, f)
    c) sekira kot drevača, drvača, drvaríca, sekáča, morda tudi bavta, balta, bradlja, bradva, bezjača, tesača, têsla, tesaríca, címraka, robílnica, tepáča: PLIN. idr., sonat icta securibus ilex V., fertur quo rara securis H., arida perdam ... frondas et caesa securibus urar O.
    d) sekira za kamen (za izsekavanje kamenja v rudnikih): STAT.; kot mesarska sekira, mesaríca za pobijanje žrtev: fugit cum saucius aram taurus et incertam excussit cervice securim V., victima pontificum securim cervice tinget H., candidaque adducta collum percussa securi victima purpureo sanguine pulset humum O.
    e) kot bojna sekira: Amazonia securis H., subiguntque in cote secures V., peltis et securibus armati CU.
    f) kot rabeljska sekira, s katero so obglavljali zločince in kakršne so nosili liktorji v svojih butaricah: LUCR., FL., LACT. idr., securi ferire ali percutere CI. obglaviti, nudatos virgis caedunt securique feriunt L., securibus cervices subicere CI., saevumque securi aspice Torquatum (ki je dal obglaviti svojega lastnega sina) V., admota cervicibus meis securis SEN. RH.; dvoumno: te, cum securi, candicali praeficio provinciae PL.; preg.: securi Tenediā CI. EP. s tenedsko (tenedoško) strogostjo = z največjo strogostjo, brez usmiljenja (Ten(es) (Ten(n)es), kralj na otoku Tenedos, je namreč pri vsaki obtožbi postavil rablja za tožnikom, da je tega takoj kaznoval, če je obtožil nedolžnega človeka); tako tudi: securim Tenediam, quam minaris, abde aliquo FR. tenedsko (tenedoško) sekiro = strogi naklep.

    2. metaf. del vinjaka (vinogradniškega noža), kosirja ali klestilnika, ki se uporablja za sekanje, rezilo, sekalo kot motika, rovnica, kopača, kramp, kopulja, kopuljica: COL.

    3. meton.
    a) udarec, rana = izguba, škoda: quam te securim putas iniecisse petitioni tuae CI., graviorem infligere securim rei publicae CI.
    b) najvišja oblast, katere znamenja v Rimu so bile sekire v liktorskih butaricah, (rimska) (nad)oblast, (rimska) nadvlada, (rimska) prevlada, (rimsko) nadvladje: SEN. PH. idr., Germania colla Romanae praebens securi O., mercatorem cum imperio et securibus misimus CI., respicite ... Galliam, quae securibus subiecta perpetuā premitur servitute C., saevas secures accipiet V., Medus timet secures H., virtus nec sumit aut ponit secures (= magistratūs, honores) H., maiorum virtute vacui a securibus et tributis T.
  • vàncaga ž (n. Bandsāge)
    1. bradlja, tesarska sekira: leti od njega psovka pa sve ko iverje od -e
    2. slabš. velik slab nož, stara sekira
    3. slabš. nepridiprav, podlež: čuvaj se ti njega, -e!
  • bradvètina ž, bradvùrina ž slabš. velika bradlja, sekira
Število zadetkov: 39