Franja

brâč m, mest. na bráču, mn. brȁčevi (it. viola da braccio) brač

bráč ➞ viola; zgodovina viol, bass viol

bráč (-a) m muz. (specie di) tambura

bráč m (it. viola da braccio) brač: brenkati na brač

bráč (glasbilo) viola f

alto [alto] masculin, musique alt (glas); brač (glasbilo)

tenor [ténə]

1. samostalnik
vsebina, smisel, pomen, ténor (listine, uredbe); smer, tok, tek
pravno resnična, prava namera
glasba vodilna melodija večglasne skladbe
figurativno vodilni ton ali misel
ekonomija trajanje menice
glasba tenor voice
tenór, tenorist; viola, brač

tenor bell največji in (po tonu) najnižji zvon (pri angleškem pritrkavanju)
tenor octave glasba mala oktava

2.
peti tenor

viola¹ [vióulə] samostalnik
glasba viola; brač