Franja

borílnica fencing school

borílnica salle ženski spol d'exercice (ali d'armes, d'escrime)

borílnica (-e) f šport. knjiž. quadrato; lizza

borílnica ž prostorija za vježbanje (ve-) u rvanju, mačevanju

fencing-school [fénsiŋsku:l] samostalnik
borilnica

gymnasium -iī, n (gr. γυμνάσιον) gimnazij, v grških mestih javni prostor, kjer so mladeniči in možje v lahki obleki (včasih celo nagi) telovadili, tj. se urili v teku, borbi idr., telovadišče, telovadnica, borišče, borilnica, vadišče, vežbališče za mladino: PL., VARR., CI., CELS., LUCAN., Q., PLIN. IUN., SUET., virgineum g. (v Sparti) PR.; šalj.: aliquem habere gymnasium PL. imeti koga za vadišče svojega tepeža = koga dodobra pretepsti, gymnasium flagri PL. vežbališče biča = človek, ki ga pogosto bičajo. Ker so gimnazije navadno obdajali drevoredi, gaji, sprehajališča, počivališča, kopališča idr., so se tam radi zbirali tudi filozofi, sofisti in njihovi učenci (prim. Acadēmīa in Lycēum). CI., L., PLIN. IUN., HIER.; od tod meton.: transi gymnasia IUV. razglej se po filozofih, ozri se na filozofe tega (= grškega) naroda. Po zgledu atenskih gimnazij, (imenovanih Acadēmīa in Lycēum) je Ciceron na svojem vaškem posestvu pri Tuskulu zasadil dva istoimenska vrta in ju imenoval Akademijo in Licej: CI. Gymnasium = sploh (šola) vadnica (= osnovna šola), višje izobraževališče: gymn. litterarum SID. (ta pomen ima beseda še dandanes). Slednjič so bile gimnazije tudi pokopališče slavnih mož: SULPICIUS IN CI. EP., hic (Timoleon) ... publice a Syracusanis in gymnasio, quod Timoleonteum appellatur, ... sepultus est N. – Raztegnjena soobl. gyminasium: VARR., guminasium: CAT.

palaestra -ae, f (gr. παλαίστρα)

1. borilnica, borišče, telovadnica: Pl., Varr., V., Cat., Mercurium (kip) in privatā palaestrā posuit Ci., palaestrā uti N. v borilnico zahajati, p. nitida, uncta O. (enalaga, ker so si nagi borilci mazali telesa z oljem); metaf. vadišče, šola za govorništvo: Ci. (De orat. 1, 98 ); šalj. o kurbišču (javni hiši): Pl., Tert.

2. meton. borjenje, borba, boriteljska (rokoborska) umetnost (spretnost), rokoborba, telovadba: periculum facere in palaestra Ter., ephebus palaestrae dare operam coepit N., discere palaestram Ci., palaestrae peritus Q.

3. metaf.
a) vaja, veščina, šola, umetnost: adiuvat palaestram = histrionem Ci., Phalereus non tam armis institutus, sed palaestrā Ci. ne po sodni praksi, ampak šolsko izobražen, habuit vires agrestes ille quidem atque horridas sine nitore ac palaestra Ci., nitidum genus verborum, sed palaestrae magis et olei quam huius civilis turbae ac fori Ci., in quo non motus hic habeat palaestram quandam Ci. se ne kaže šolanost, habuit vires agrestes ille quidem atque horridas, sine nitore ac palaestrā Ci. brez izpiljenosti in šolanosti, numerus … quasi quandam palaestram et extrema lineamenta orationi attulit Ci. določen umetniški pečat.
b) umetnost = umetno dejanje, umetni obrat, umetnija, trik: utemur eā palaestrā Ci. ep.

palēstra f

1. hist. palestra

2. šport telovadnica

3. ekst. telovadna vaja

4. pren. borilnica, šola; igra

palestre [palɛstrə] féminin borilnica, telovadnica pri starih Rimljanih in Grkih

arma ženski spol orožje; puška

arma blanca hladno orožje
arma de fuego ognjeno orožje
arma de tiro rápido brzostrelno orožje
ponerse en arma vse potrebno ukreniti
tocar (al) arma trobiti k orožju
armas pl vrsta oborožene vojske; oborožitev; grbovni ščit; obrambna sredstva
escudo de armas grbovni ščit
armas arrojadizas metalno orožje
plaza de armas vojaško vežbališče
sala de armas borilnica; orožarna
alzarse en armas upreti se
estar sobre las armas biti pod orožjem
hacer armas bojevati se, vojskovati se
hacer uso de las armas zgrabiti za orožje
llegar a las armas spopasti se
pasar por las armas ustreliti (po naglem sodu)
probar las armas na preskušnjo dati
rendir las armas položiti orožje
tomar (las) armas zgrabiti za orožje
¡a las armas! k orožju!

Cylarabis -is, acc. -in, f (ἡ Κυλάραβις) Kilarabis, borilnica (gymnasium) pri Argih: L.

Cynosargĕs -is, n (τὸ Κυνόσαργες) Kinosarg, Herakleju posvečena borilnica (γυμνάσιον) severovzhodno od Aten na istoimenskem griču, kjer so se urili nezakonski otroci: L.

mōs, mōris, m (prim. gr. μαιμάω koprnim po čem, μάομαι in μώομαι stremim, težim za čim)

1. volja, svojevoljnost, samovolja: oboediens fuit mori patris Pl., alieno more ali ex more alīus vivere Ter., dominae pervincere mores Pr. svojevoljnost, bistro glavo, morem alicui gerere Ci. idr. komu po volji storiti, ugoditi (ugajati) komu, gestus est ei mos N., adulescentulo morem gestum oportuit Ter., alicuius voluntati morem gerere Ci., N. želji koga ustreči (ustrezati), željo izpolniti (izpolnjevati) komu, morem gerere animo Ter. srce ohladiti (ohlajati), sine me in hac re mihi gerere morem Ter. pusti mi mojo voljo, ne brani mi; prim. morigeror.

2. navada, šega, običaj: Pl., Ter., Cu., Iuv., Plin., Sen. ph. idr., antiquus Ci. idr., vetus, vetustus T., mores prisci L., m. pravus T., perversus Ci., more ductus N. držeč se starega običaja, more militari C., maiorum Ci., mos erat in Latio V., mos ritusque sacrorum V. obredni običaj žrtvovanja, sicut meus est mos H., ut moris est T. kakor je običajno, ut (sicuti Vell.) alicui moris erat T., magorum mos est non humare corpora suorum Ci., quibus omnia vendere mos erat S., quia mos est ita rogandi, roga Ci., quibus peractis morem sibi discedendi fuisse Plin. iun. so se vsakokrat razšli, in morem perducere Ci. uobičajiti, in morem venire L., O. postati običaj, preiti v navado, in morem verterat T. prišlo je bilo v navado, habebat hoc moris Plin. iun. to je imel v navadi, fecerat sibi morem L. navadil se je bil, in morem tonsa V. po šegi, spodobno, dostojno, e(x) more V., N., Plin. iun., T., Suet. idr. ali de more V., Plin. iun., Suet., Arn. po šegi (običaju), praeter (zoper) morem Ter., supra morem V. nenavadno, neobičajno, sine more furit tempestas V. prav nenavadno, facinus sine more! Stat. nenavadno; occ.
a) zakon, pravilo, predpis: mores viris et moenia ponet V., regere populos pacisque imponere morem V. (naspr. lex = pisani zakon), more palaestrae H. kakor predpisuje palestra (borilnica), ferrum patitur mores Plin. se vdaja (podreja) zakonom.
b) način, značilnost, lastnost, kakovost, svojstvo: Graeco more bibere Ci., si usitato more peccasset Ci., varium caeli praediscere morem V. razne značilnosti, različno kakovost, tako tudi m. siderum V., ego apis Matinae more modoque grata carpentis thyma per laborem plurimum H., quo more V. kako; more, ad morem ali in morem z gen. = kakor: Ci., Q., torrentis aquae vel turbinis atri more furens V. kakor deroča voda ali črni vrtinec, in morem stagni V.; mos vestis Iust. noša, moda.

3. način življenja, vedenje: qui istic mos est? Ter.; nav. pl. mōrēs -um, m nrav, morala, obnašanje, vedenje, bistvo, življenje, način življenja, čud, kri, narava, značaj, temperament: Ter., S., Ph., Q. idr., sui cuique mores fingunt fortunam hominibus Poeta ap. N., suis ea (sc. fortuna) cuique fingitur moribus Poeta ap. Ci., morum similitudo Ci., praefectus morum N. nravstveni nadzornik (v Kartagini), praefectura morum Suet. nravstveno nadzorništvo (v Rimu), diutius durant exempla quam mores T. kazni (drugim v strah) kot pa dejanje in ravnanje človeka, abire in avi mores L. vreči se po kom, mores huius pecudis (= bikov) Col., mores (sc. equorum) laudantur, qui sunt … Col.; occ.
a) lepo vedenje, dobra nrav, nrav(stve)nost, moralnost: quīs neque mos neque cultus erat V. nravnost in stroga disciplina, res eorum civibus, moribus, agris aucta S. po številu prebivalstva, nravstvenosti, ozemlju, periere mores Sen. ph.; evfem. mores meretricis Pl. ustrežljivo vedenje, ustrežljivost, izkazovanje naklonjenosti.
b) slabo vedenje, slaba, popačena nrav, (popačen) duh časa: si per mores nostros liceret T., quoniam ita se mores habent S., ita se habent mores, ut … Vell., ambitio iam more sancta est Pl., huius saeculi more Sen. ph., saeculi mores Fl., novis moribus favere Plin. vdajati se, streči duhu časa = vda(ja)ti se trenutnim razmeram.

salle [sal] féminin dvorana, velika soba; hala; figuré občinstvo v dvorani

salle d'armes borilnica
salle d'attente čakalnica
salle de bains kopalnica
salle de bal, de danse plesna dvorana
salle des chaudières kotlarna
salle de classe učilnica, razred
salle de commande, de contrôle prostor za stikala, kontrolna dvorana
salle de conférences predavalnica
salle de dessin risalnica
salle d'eau umivalnica, pralnica
salle d'escrime dvorana za mečevanje
salle d'études študijska soba
salle d'exposition razstavna dvorana
salle de gymnastique telovadnica
salle de lecture čitalnica
salle des machines strojnica
salle à manger obednica, jedilnica
salle des pas perdus kolodvorska hala; dvorana, iz katere je dohod v razpravne dvorane na sodišču
salle de police (militaire) zapor (za eno osebo)
salle de réunions zbornična, sejna dvorana
salle des séances sejna dvorana
salle de séjour, salle commune dnevna soba
salle de spectacle gledališka, kino dvorana
salle des ventes dvorana za prodajo na dražbi
salle bondée nabito polna dvorana
faire salle comble (théàt) napolniti dvorano

παλαίστρα, ἡ (παλαίω) borilnica, telovadnica, vežbališče.