Franja

boléhavec -vca m bolešljivac

bolèšljivac -īvca m bolehavec

valetudinarian [vælitju:dinɛ́əriən]

1. pridevnik
bolehen, bolehav; krhkega, rahlega zdravja, hirav; okrevajoč; ki išče zdravje; preveč zaskrbljen za svoje zdravje, hipohondrski

2. samostalnik
kdor je vedno bolan, bolehavec, hiravec; rekonvalescent, prebolevnik; hipohonder, namišljen bolnik

valētūdinārius (valītūdinārius) 3 (valētūdō) bolan, bolehen, bolehajoč, bolehav: pecus Varr., fenerator Sen. ph. — Od tod subst.

1. valētūdinārius -iī, m bolehavec, bolehajoči, bolnik, pacient: Cels., Sen. ph., Dig.

2. valētūdinārium -iī, n bolniška soba, bolnišnica, bólnica, lazaret: Cels., Col., Sen. ph., T., Hyg., Veg., Dig.