Franja

bojišč|e srednji spol (-a …) das Schlachtfeld; das Gefechtsfeld; die Gefechtszone
poročevalec z bojišča der Kriegsberichterstatter
poročanje z bojišča die Kriegsberichterstattung

bojišče samostalnik
1. (o vojaškem spopadu) ▸ csatatér, harctér, harcmezőNa bojišču je padlo okrog 35.000 vojakov. ▸ Körülbelül 35 000 katona esett el a csatatéren.
Ceste so gradili vojaki, da so se po njih hitreje premikali na bojišča. ▸ A katonák utakat építettek, hogy gyorsabban eljussanak a csataterekre.

2. (v športu) ▸ küzdőtérPotem je projekt zamrl, dokler se podobna zamisel ni rodila pred nekaj leti na nogometnem bojišču. ▸ Aztán a projekt elakadt, mígnem néhány évvel ezelőtt hasonló ötlet született a futballpályán.Sama oblika boksarskega bojišča bi bila lahko tudi drugačna, lahko bi bil dejansko krog, kot ga poznajo v rokoborbi ali v kakšnem od azijskih borilnih športov. ▸ A bokszring alakja eltérő lehet - valójában lehetne kör alakú is, mint a birkózásban vagy néhány ázsiai küzdősportban.

3. (o konfliktu, spopadu) ▸ csatatér, harctérGlavno bojišče regionalizacije se je tako preneslo na sprejemanje zakona o pokrajinah. ▸ A regionalizáció fő harctere tehát a tartományi törvény elfogadására tevődött át.
Žal je danes v mnogih družinah miza bojišče, kjer starši in otroci merimo moči. ▸ Sajnos manapság sok családban az asztal az a csatatér, ahol a szülők és a gyerekek összemérjük a hatalmunkat.
To spremeni šolo v bojišče za čim boljše rezultate, v boj za točke. ▸ Ez az iskolát csatatérré változtatja, ahol a harc a lehető legjobb eredményekért, a pontokért folyik.

bojíšče battlefield; field of battle; scene of fight

bojíšče lieu moški spol de combat, théâtre moški spol du combat, champ moški spol de bataille

bojíšče (-a) n campo di battaglia:
pasti na bojišču cadere sul campo (di battaglia)

bojíšče s bojište, ratište, bojno polje, poprište

bojíšče campo m de batalla; lugar m del combate

bojíšče -a s., бойови́ще -а с., по́ле бо́ю -я - с.

bojíšče -a s câmp de luptă, front

aciēs -ēī, redko kontr. aciē (S. fr., Prisc.), star. aciī (Matius ap. Gell.), f (acēre, prim. ācer)

A. v prvotnem pomenu ostrina, rezilo: securium Ci., falcis V., hastae O., gladii Cu., rostri Plin., aciem trahere ali excitare Plin. brusiti, naspr. aciem praestringere ali hebetare Plin. (o)topiti; sinekdoha: stat feri acies V. rezko železo = ostri meč, mera acies ferri Plin. = nucleus ferri Plin. jeklo; pren.: patimur hebescere aciem horum auctoritatis Ci.

B. pren.

I.

1. očesna ostrina, srepost: sese ... ne vultum quidem atque aciem oculorum dicebant ferre potuisse C.

2. bistrost (bistrina) oči, vid: aciem oculorum praestringere Pl. vid jemati, hebes acies oculorum Ci., bonum incolumis acies, misera caecitas Ci., stupet insanis acies fulgoribus H., lumina ... aut videt aut acies nostra videre putat O., oculorum longinqua acies Gell. daljnovidnost; pren. duševna bistrina: ad eam rem habe omnem aciem Pl., ac. animi, ingenii, mentis Ci.

3. met. pogled, oči, pozornost: an tanta sit animi tenuitas, ut fugiat aciem Ci., aciem in omnes partes dimittere O., aciem alicui ad se dirigere Cat., acrem in omnes partes aciem intendere Ci. pozornost obračati, ostro paziti na vse strani; pesn. = migljanje: stellis acies obtusa videtur V.

4. zenica: acies ipsa, quae popula vocatur Ci.

5. sinekdoha oko: sanguineam (podpluto) volvens aciem V., huc geminas nunc flecte acies V., nasus utramque aciem discernit et munit Lact.

II.

1. ("ostrina" vojske, namenjene v boj =) bojna vrsta, bojni red: prima acies C., L., in prima acie versari S. ali primori in acie versari T., prima ac secunda acies C., quarta a. C., duas acies hostem propulsare, tertiam opus perficere iussit C., media acies C. sredina, extrema, novissima L. ali postrema a. S., L. zadnja bojna vrsta, dextra a. L. desno krilo; od tod pren. vrsta sploh: a. columnarum Cod. Th., dentium Amm.

2. sinekdoha bojni red, (v bojni red postavljena) vojska, čete: simplex Auct. b. Alx., duplex C., acie triplici instructa C. bojni red v treh bojnih vrstah, trivrstni bojni red, a. exercitus nostri C., agmina potius quam acies pugnabant L. bojevali so se bolj v pohodni postavi kakor v bojnem redu, concurrunt Tyrrhenae acies V., a. pedestris Cu. pehota, a. equitum ali equestris Vell., quarum (navium) acie constituta N.; pesn.: acies Volcania V. ognjeno morje.

3. met. bitka, boj, bojišče: Pharsalica Ci., equestris Cu., navalis Mel., non proeliis neque acie, sed alio modo bellum gerere S., cadere in acie L., acie L. ali in acie dimicare C., acie confligere, pugnare L., decernere acie N., in acie vincere C., aliquem acie vincere CU., exercitum (copias N.) in aciem producere L., copias in aciem educere L., aciem audere T., aciem complere Cu. bojišče; pren. (o prerekanju): Q., orationis aciem contra conferam Pl. nagovoriti ga hočem, nos iam in aciem dimicationemque veniamus Ci., ad philosophos me revocas, qui in aciem non saepe prodeunt? Ci. ki se ne spuščajo ... v boj.

agone¹ m

1. hist. tekmovališče, agon; tekma, tekmovanje

2. knjižno tekma, tekmovanje, boj:
agone poetico pesniško tekmovanje
gettarsi nell'agone vreči se v boj

3. knjižno bojišče

arena ženski spol pesek, peščina; arena, bojišče (v amfiteatru), arena za bikoborbe

arena de mar morski pesek
arena movediza živ pesek
reloj de arena peščena ura
edificar sobre arena na pesku graditi
sembrar en arena v pesek sejati, brez koristi delati
arenas pl ledvični pesek

battlefield [bǽtlfi:ld] samostalnik
bojišče

bȍjīšte s bojišče

campo m

1. njiva, polje:
un campo di grano žitno polje
arare un campo orati njivo; pl. ekst. dežela, podeželje:
la pace dei campi mir podeželskega sveta

2. polje:
campo petrolifero naftno polje
campo diamantifero diamantno polje
campo semantico jezik semantično polje

3.
campo sportivo športno igrišče
campo da gioco igrišče
campo di tennis teniško igrišče
campo di sci smučišče
campo d'aviazione letališče
campo di fortuna pomožno pristajališče
campo di tiro voj. poligon

4. tabor, taborišče:
mettere, piantare il campo utaboriti se
ospedale da campo poljska bolnišnica
campo di raccolta per i terremotati zbirno taborišče za žrtve potresa
campo profughi begunsko taborišče
campo di prigionia taborišče (za vojne ujetnike)
campo di concentramento koncentracijsko taborišče
campo di stermini taborišče smrti

5. voj. polje, bojišče:
campo di battaglia bojišče, bojno polje
scendere in campo začeti bitko, pren. začeti debato, polemiko
abbandonare il campo umakniti se (tudi pren.);
campo minato minsko polje
campo di Marte vežbališče

6. pren. priložnost, možnost:
avere campo (di) imeti možnost
avere campo libero biti popolnoma prost, imeti vse možnosti

7. teren:
campo di neve smučišče, smučarski teren
sul campo na terenu

8. fiz., elektr. polje:
campo vettoriale vektorsko polje
campo elettrico električno polje
campo magnetico magnetno polje
campo gravitazionale gravitacijsko polje
campo visivo vidno polje
campo d'immagine slikovno polje

9. film plan:
campo medio drugi plan
campo lungo tretji plan

10. polje, področje:
il diritto è il campo di sua competenza pravo je njegovo področje

campus¹ -ī, m (prim. gr. καμπή ovinek, κάμπτω krivim, od tod lat. campa, campē, campsāre; campus prvotno upognjen svet, nižava)

1. raván, plan, planjava, poljana, polje: spatia camporum vestitusque montium Ci., colles et campi Lucr., redeunt iam gramina campis H.; od tod travnik: campus herbidus aquosusque L., c. viridis V.; žitno polje: opimi atque uberes campi Ci., campi torridi siccitate L., campi quod rex habet ipse (= τέμενος) V.; od tod met. poljščina: Stat. (Thebais V, 528); bojno polje, bojišče: Iuv., Veg., nunquam in campo sui fecit potestatem N., neu struere auderent aciem neu credere campo V.; stari loc. campī: tantum campi iacet V. leži kar na planem. Kot nom. propr. Māgnī Campī (campī) Velike poljane, pokrajina pri Utiki: L. Macrī Campī (campī) ali Campī (campī) Macrī (macrī = μακροί ) Dolge poljane, ravnica v Cisalpinski Galiji: Varr., L., Col.

2. pren. ravnina, ravno površje, planjava: campi laeti aëris V. prostrane zračne planjave; morska gladina: campi caerulei Pl., caelum ac terram camposque liquentes V., campos salis aere sacabant V. gladino slane vode, campi (saxi) V. gladko površje skale (ki se prikaže nad morsko gladino); pren.: feratur eloquentia non semitis, sed campis Q. po ravnih tleh.

3. occ. postajališče, shajališče, javni trg (v Rimu) za javne shode. V Rimu je bilo več takih trgov: locus in campo Esquilino Ci., campus sceleratus L.; najimenitnejši je bil campus Martius, tudi samo Campus Marsovo polje, raven prostor ob Tiberi, ki je sprva pripadal Tarkvinijcem, po njihovem pregonu l. 510 pa je postal državna posest, posvečena bogu Marsu. Tukaj je bilo zbirališče za volilne zbore (comitia centuriata), volišče: comitiis proximis me in Campo interficere voluisti Ci., hic descendet in Campum petitor H.; od tod met. volilni zbor, volitev: Val. Max., Lucan., fors domina Campi Ci.; pesn.: Campus aget gemitus V. ljudstvo na Marsovem polju. Tu je bilo tudi glavno igrišče in vežbališče za rim. mladež: Plin., Q., in campo exercere Ci., campi doctor Lamp., Veg. vaditelj vojakov, non in Campo, non in conviviis versatus est Ci., gaudet equis canibusque et aprici gramine campi H., luserat in campo H.

4. pren. prostor za vsakršno delovanje, prizorišče, torišče, delovišče: Plin. iun., magnus est in re publica campus Ci., me ex hoc campo aequitatis ad istas verborum angustias revocas Ci., hinc rhetorum campus de Marathone Ci. pogosto reklo govornikov.

échiquier [ešikje] masculin šahovnica, šahovska deska; figuré štirikotna ribiška mreža; figuré bojišče

en échiquier kot šahovnica
l'Echiquier (britanska) državna blagajna
chancelier masculin de l'Echiquier (britanski) finančni minister
disposer les pièces sur l'échiquier razpostaviti figure na šahovnici

estacada ženski spol zakoličenje, ograditev, ograda iz kolov; turnirski prostor, bojišče

dejar a uno en la estacada koga na cedilu pustiti
quedar(se) en la estacada imeti velik neuspeh; izgubiti, podleči

Feld, das, (-es, -er)

1. polje, (Acker) njiva, im Garten: poljina

2. Heerwesen, Militär bojišče

3. Sport igrišče

4. beim Radrennen, Langlauf usw.: skupina, glavnina

5. (Bereich) (strokovno) področje aus dem Feld schlagen premagati; ins Feld führen figurativ navajati; zu Felde ziehen (gegen) boriti se (proti), iti v boj; (proti), napadati (koga, kaj), spustiti se v boj (z); das Feld räumen Heerwesen, Militär , figurativ umakniti se; das Feld behalten Heerwesen, Militär obdržati položaj, figurativ ubraniti svoj prav

field¹ [fi:ld] samostalnik
polje, njiva; igrišče; bojišče; tekmovalci, moštvo; igralec kriketa (ki odbija napad); vojskovanje, bitka; področje, torišče, poprišče, teren

battle field bojišče
coal field sloj premoga
to leave the rival in possession of the field zgubiti bitko
fair field and no favour enaki pogoji tekmovanja
open field system kmetijstvo
to fight a field boriti se
ice field drsališče
field editor dopisnik iz dežele
ameriško field study (ali survey) neposredno dognanje dejanskega stanja
ameriško field strawberry gozdna jagoda
a field day dan važnih dogodkov
to lose the field biti premagan, zgubiti
to lay (ali bet) against the field staviti na konja
to hold the field ne se vdati, vztrajati
to win the field zmagati proti vsem drugim
to play the field imeti široko področje
to take the field začeti bojni pohod
to keep the field ne se vdati, ne popustiti
to be in the field tekmovati
in the field aktiven
field of vision, field of sight vidno polje