Franja

bojevnišk|i [é] (-a, -o) kriegerisch, martialisch

bojévniški fighting, fighter's, militant; combative

bojévniški (-a -o) adj. del combattente, dei combattenti, combattentistico

bojévniški -a -o
1. borački
2. ratnički

bôjnīčkī -ā -ō zastar. bojevniški: i bojničke puške dohvatiše

martialisch bojevit, bojevniški

mīlitāris -e, adv. mīlitāriter (mīles) vojaški, bojevniški, vojni, bojni: Ca. ap. Gell., Col., Suet., Tert. idr., licentia, ornatus, tribunus, signa Ci., mos L., equus S. ali equi N. bojni, scuta T., arma S. orožje redne vojske, gradus Pl. korak, pueri Pl. vojaški (častniški) sinovi, sinovi vojakov (častnikov), genus L. vojaki, vir (homo, iuvenis) L. v vojni izkušen (izurjen) mož (mlad mož), izvrsten (vrl) vojak ali bojevnik, homines militares S., Daunias H. bojevita, res militaris C. vojaštvo, vojne (vojaške) zadeve, aetas T. vojaščini zavezana, vojaški službi podvržena starost (od 17. do 46. leta), via T. vojna ali velika cesta, herba Plin. za rane dobra, ranam blagodejna (najbrž = millefolium), funere militari humari N. z vojaškimi častmi, militariter gravis oratio L., militariter loqui T. po vojaško = kratko in jedrnato, tecta sibi militariter aedificare L., exornatus armatusque militariter Ap.; subst. mīlitārēs -ium, m vojaki, bojevniki: periti Cu., T., Q. — Soobl. mīlitārius 3: quin hinc metimur gradibus militariis? Pl.

pūgnātōrius 3 (pūgnātor) bojevniški, borilski, vojaški, borilen: arma Suet. ostro (naspr. rudes); pren.: mucro Sen. rh.

rȁtnīčkī -ā -ō bojevniški: -o udruženje

zàtočnīčkī -ā -ō, zátočnīčkī -ā -ō
1. junaški
2. bojevniški

bojevit (-a, -o) kämpferisch, kampfbereit; kampfentschlossen, kampflustig; (bojevniški) kriegerisch
bojevito razpoloženje die Kampfstimmung