Franja

bojaz|en ženski spol (-ni …) da se bo nekaj zgodilo ipd.: die Befürchtung; (tesnoba) die Angst; (nelagodnost) die Beklemmung

bojazen samostalnik
(tesnoben občutek) ▸ félelem, félszObstaja bojazen, da se bo kriza preselila tudi v Evropo. ▸ Félő, hogy a válság átterjed Európára is.
Sidro dobro prime in ni bojazni, da bi se kaj zgodilo. ▸ A horgony jól tart, és nem kell attól félni, hogy bármi történne.
Bojazen, da bi blago ostalo na policah, je po prepričanju trgovcev povsem odveč. ▸ A kiskereskedők szerint felesleges attól tartani, hogy az áruk a polcokon maradnak.
Ni bojazni, da takšnega darila ne bi uporabila. ▸ Nem kell tartani attól, hogy egy ilyen ajándékot ne használna.

bojázen anxiety, apprehension; fear; pogovorno funk; fright, dread

brez bojázni without fear, fearless
iz bojázni pred from fear of
razpršiti (si) bojázen to dispel one's apprehensions

bojázen crainte ženski spol , peur ženski spol , angoisse ženski spol , anxiété ženski spol , appréhension ženski spol

iz bojazni par peur, par crainte de

bojázen (-zni) f paura, timore, apprensione:
čutiti bojazen provare, avere paura, timore
iz bojazni per timore

bojázen -zni ž bojazan, strahovanje, zebnja, strepnja: bojazen pred prihodnostjo; z -ijo kaj delati

bojázen miedo m ; temor m

iz bojazni pred kom, čem por temor (ali miedo) de alg, de a/c
iz bojazni, da ... por temor (miedo) de que...

bojázen -zni ž., страх стра́ху́ ч.

bojázen -zni ž teamă, frică

aestus -ūs, m

1. žar, ogenj, vročina: exsuperant flammae, furit aestus ad auras V., exsultant aestu latices V., propius aestūs incendia volvunt V. bliže vali ogenj svoj žar, mediis aestibus V. ob opoldanski vročini, isto tudi: aestus a meridiano sole L.; aestum sustinere O., frigora atque aestus tolerare C. ali pati L. mraz in vročino, labore et aestu languidus S., gravem aestum solari fluviis H., autumni aestus V., aestūs caniculae H., oleam mordet aestus H., fontes... aestibus exarescebant C. zaradi poletne vročine; occ.: aestu febrique iactari (ἕν διὰ δυοῖν) Ci. zaradi mrzlice, ulceris aestus Acc. ap. Ci. vnetje, prisad, cum furit atque artūs depascitur arida febris, profuit incensos aestus avertere V.; pesn. poletje: Ceres medio succiditur aestu V., vere flores, aestu numerabis aristas O.

2.
a) valovanje, zagon (zaganjanje, butanje, kipenje) valov, valovje, tok, struja: ferventes aestibus undae O., fluctu aestuque secundo (= fluctu aestuoso) V. s kipečim valovjem odprtega morja, delphines... aestum (maris) secabant V., furit aestus arenis V., aequoris aestus V., vasti aestus pelagi Cat., Tyrrhenus aest. V. valovito Tirensko morje, aestus totos campos circa flumen inundaverat Cu., in fretum concurrit aestus atque effervescit Varr. ali carinam ventus ventoque rapit contrarius aestus O. morska struja; occ. pritok valovja = plima: cum ex alto se astus incitavisset C. ko je z morja udarila plima, aestus maritimi ali marini Ci., aestus accedens Sen. ph. nastopajoči pritok valovja = plima, decessus aestūs C. odtok valovja = oseka = aestus recedens Sen ph., aestuum accessus et recessus Ci. plima in oseka, bibavica, aestus decedit L., decedente in mare aestu L., minuente (sc. se) aestu C. ob pojemajoči plimi, aestu suo L. ali aestu secundo S. ap. Gell. ob njemu ugodni plimi, naspr. adverso aestu maris S. ap. Non., in adversum aestum L., luna plena maritimos aestus maximos efficere consuevit C. visoke plime, inanes aestum Plin. mrtva plima; pren.: si... illae undae comitiorum... sic effervescerunt quodam quasi aestu, ut ad alios accedant, ab aliis autem recedant Ci. ali quod enim fretum... tantas... habere putatis agitationes fluctuum,... quantos aestus habet ratio comitiorum? Ci. valovanje, valovje.
b) vrenje, valovanje, kipenje (tekočin); od tod iztok ali izliv zemlje, magnetnega fluida: hos igitur tellus omnīs exaestuat aestūs Lucr., potem magnetni fluid sam: fluere e lapide hoc permulta necessest semina, sive aestum, qui discutit aëra plagis Lucr.

3. pren.
a) vzkipevanje, ihta, silovitost, strast: irarum fluctuat aestu V. od silne jeze vse kipi v njem, ut pelagi, sic pectoris adiuvet aestum O. srčno ihto, belli magnos commovit... aestus Lucr., aestūs regum et populorum H. kipeče strasti, civilisque rudem belli tulit aestus in arma H.
b) silna želja proslaviti se z imenitnimi deli, težnja po slavnih dejanjih: ne aestus nos consuetudinis absorbeat Ci. da nas ne prevzame sila navade, repente te quasi quidam aestus ingenii tui procul a terra abripuit Ci., hunc quoque absorbuit aestus quidam insolitae adulescentibus gloriae Ci. je požrlo valovje slavohlepnosti.
c) vzburkanje srca, skrbi poln nemir, tesnobna skrb, bojazen, zadrega: qui tibi aestus, qui error, quae tenebrae erunt Ci., magno curarum fluctuat aestu V., hiscine versiculis speras tibi posse... aestus curasque graves e pectore pelli H., erat hic quoque aestus, si forte me appellasset Plin. iun., explica aestum meum Plin. iun. — Soobl. aestum -ī, n: It.

Opomba: Star. gen. sg. aestī: Pac. ap. Non.

agonía ženski spol smrtni boj, umiranje, agonija; bojazen, bol, muka; močna želja

allarme m

1. alarm, klic k orožju:
dare, suonare l'allarme dati, zatrobiti alarm

2.
allarme aereo zračni alarm:
l'allarme durò due ore zračni alarm je trajal dve uri
falso allarme lažni preplah

3. pren. strah, bojazen, skrb:
stare in allarme per qcn., qcs. biti v strahu, v skrbeh za koga, za kaj

amilanamiento moški spol bojazen, strah, obup

angoisse [ɑ̃gwas] féminin tesnoba, bojazen, strah, groza; muka

angoisse de la mort strah pred smrtjo
être dans des angoisses mortelles biti v smrtni grozi

Angst, die, (-, Ängste)

1. strah (vor pred); vor Angst od strahu; aus Angst iz strahu

2. bojazen, tesnoba (tudi Philosophie)

3. Angst um strah/skrb za Angst haben bati se (vor česa/koga) ; Angst bekommen/in Angst geraten zbati se, ustrašiti se (vor česa, um za) ; in Angst versetzen prestrašiti, zastrašiti

anguish [ǽŋgwiš] samostalnik
tesnoba, bojazen; muka, bolečina

anguish of mind duševno trpljenje

ansia ženski spol tesnoba, žalost, bojazen; hrepenenje

con ansia močno
ansia respiratoria dušenje

anxiētās -ātis, f (anxius) tesnobnost, plašljivost, boječnost: Ci., animi O., perpetua Iuv., valetudinem, quae nimia anxietate contingit, medici non probant T., a. comparandi Q., divortii Plin. pred ločitvijo;
a) = angor, (trenutna) tesnoba, bojazen, strah: O., Cu., Plin.
b) (skrbna) natančnost: Q., Gell., diligentis stili T.

anxiété [ɑ̃ksjete] féminin notranji nemir, tesnoba, bojazen, strah

attendre dans l'anxiété čakati v strahu, ves nemiren

anxiety [æŋzáieti] samostalnik (to da)
strah, bojazen, zaskrbljenost (for po)
hrepenenje, vroča želja

in great anxiety v velikih skrbeh