Franja

bogoslužj|e srednji spol (-a …) der Gottesdienst (občestveno Gemeindegottesdienst, spokorno Bußgottesdienst); die Liturgie
nauk o bogoslužju die Liturgik

bogòslūžje s gl. bogosluženje

bogoslúžje worship or God

bogoslúžje service moški spol , office moški spol (divin), culte moški spol

bogoslúžje (-a) n rel. liturgia; ufficio divino, rito:
katoliško, protestantsko bogoslužje liturgia cattolica, luterana
opravljati bogoslužje celebrare l'ufficio divino, officiare

bogoslúžje s bogosluženje, bogoslužje, liturgija: slovansko bogoslužje

bogoslúžje culto m divino; oficio m divino

bogoslúžje -a s., богослужі́ння -я с., літургі́я -ї ж.

bogoslúžje -a s liturghie, cult, serviciu religios

občestveno bogoslužje srednji spol der Gemeindegottesdienst

bogoslužénje s (rus.) bogoslužje: slovensko, slavensko, glagoljsko bogosluženje

Cotyttō -ūs, f (Κοτυττώ) Kotito (gen. -tite), prvotno traška boginja; njeno bogoslužje, podobno Kibelinemu in udomačeno tako v Grčiji (zlasti v Atenah in Korintu) kakor v Rimu, se je opravljalo z razuzdanimi in sramotnimi dejanji: Iuv. — Od tod Cotyttia -ōrum, n Kotitin praznik ali Kotitino (razuzdano) bogoslužje: H., V. (Catal.).

culte [kült] masculin čaščenje (Boga), bogoslužje; kult; obred; vera; protestantski verski obred; oboževanje, pretirano občudovanje

culte du feu, des morts kult ognja, mrtvih
culte des personnalités kult osebnosti
liberté féminin des cultes verska svoboda
avoir le culte de l'argent oboževati denar
changer de culte spremeniti vero
rendre, vouer un culte à quelqu'un častiti koga

culto m

1. vera; veroizpoved:
libertà di culto verska svoboda

2. bogočastje; bogoslužje

3. pren. čaščenje; kult:
culto dell'amicizia kult prijateljstva
culto della personalità polit. kult osebnosti; pren. pretirana skrb

Gottesdienst, der, bogoslužje, služba božja

liturghíe -i f maša; bogoslužje, liturgija

liturgia f relig. bogoslužje, liturgija

Liturgie, die, liturgija, bogoslužje

litùrgija ž (gr. leitourgía)
1. božja služba, maša
2. liturgija, bogoslužje

mystērium -iī, n (gr. μυστήριον) tajnost, skrivnost, tajni (skrivni, skrivnostni) nauk, misterij: aliquid tacitum tamquam mysterium tenere Ci. kaj zamolč(ev)ati kot veliko skrivnost; pogosto tudi = (skrivno) znamenje (simbol), (tajno) pravilo (kanon), tajna seja ipd.: Vulg., Eccl.; nav. pl.

1. kot relig. t.t. (versko-politični) tajni (skrivnostni) nauki, tajno (skrivno) bogočastje, bogoslužje, misteriji (ki so se jih udeleževali le posvečenci), v Grčiji poseb. misteriji elevzinske Demetre (Cerere): Attica Tert., mysteria illa sancta, quibus initiis nomen est Arn., dux eius Alcibiades absens Athenis insimulatur mysteria Cereris initiorum sacra, nullo magis quam silentio sollemnia, enuntiavisse Iust., in domo suā facere mysteria N. misterije, v Rimu najbrž misteriji Bonae deae (gl. Bona dea): m. Romana Ci. ep.

2. metaf. tajnosti, skrivnosti, skrivne (tajne) umetnosti ipd.: accipe congestas, misteria frivola, nugas Aus., dicendi mysteria Ci., rhetorum aperire mysteria Ci.