Franja

bogoslov|ec [ô] moški spol (-ca …) študent: der Priesterseminarist, der Theologiestudent; der Theologe

bogoslóvec theologian; divine; student of divinity, seminarist

bogoslóvec théologien moški spol , étudiant moški spol en théologie

bogoslóvec (-vca) m

1. studente di teologia, seminarista

2. teologo

bogoslóvec -vca m bogoslovac, bogoslov, teolog

bogoslóvec teólogo m

bogoslóvec -vca m seminarist

bogoslôvec -vca m., богосло́в -а ч.

bogòslov m, bogoslóvac -vca m
1. bogoslovec, strokovnjak za bogoslovje
2. slušatelj bogoslovja, bogoslovec, semeniščnik

seminarist [séminərist] samostalnik
semeniščnik, bogoslovec; učitelj v semenišču

teòlog m (gr. theós, lógos) teolog, bogoslovec

teōlogo m (f -ga; m pl. -gi) teolog, teologinja, bogoslovec

teólogo moški spol teolog, bogoslovec

theologian [ɵiəlóudžiən] samostalnik
teolog, bogoslovec

théologien [teɔlɔžjɛ̃] masculin teolog, bogoslovec

theologue [ɵíəlɔg] samostalnik
ameriško, pogovorno teolog, bogoslovec

theologus -ī, m (gr. ϑεολόγος) bogoslovec, teológ, ki proučuje rodoslovje in bistvo bogov ter o tem uči druge: Arn., Serv., Macr., Amm. idr., principio Ioves tres numerant i qui theologi nominantur Ci., Soles ipsi quam multi a theologis proferuntur Ci.

богослов m teolog, bogoslovec

богосло́в -а ч., bogoslôvec -vca m.

θεο-λόγος, ὁ (λέγω) o bogu (božjih stvareh) govoreč, bogoslovec.