Franja

bogoskrun|ec moški spol (-ca …) der Gotteslästerer

bogoskrunec -nca m svetogrdnik

bogoskrúnec sacrilegist

bogoskrúnec (-nca) m rel. uomo sacrilego

bogoskrúnec, bogoskrúnski sacrílego (m)

blasfēmo

A) agg.

1. bogokleten, bogoskrunski, blasfemičen:
parole blasfeme bogokletne besede

2. slabš. krivoverski

B) m bogokletnik, bogoskrunec

blasphémateur, trice [blasfematœr, tris] adjectif bogokleten, bogoskrunski; masculin bogokletnik, bogoskrunec

sacrilège [sakrilɛž] masculin bogoskrunstvo, svetoskrunstvo; adjectif bogoskrunski, svetoskrunski; brezbožen; masculin bogoskrunec

c'est un sacrilège d'avoir abattu ces arbres bogoskrunstvo je to, da so posekali ta drevesa

svetògr̄dnīk m bogoskrunec

святотатец m (zast.) cerkveni tat, bogoskrunec

sacrílego bogoskrunski, svetoskrunski; brezbožen; skrunilen, sramoten

acción sacrílega hudodelstvo, zločin
sacrílego m bogoskrunec, svetoskrunec, brezbožnež; skrunilec svetišča, cerkveni ropar