Franja

bogokletnik [é] moški spol (-a …) der Gotteslästerer

bogoklétnik (-a) m glej bogokletnež

bogoklétnik blasfemo m , blasfemador m

bestemmiatore

A) m (f -trice) preklinjevalec, preklinjevalka; bogokletnik, bogokletnica

B) agg. bogokleten

blasfemador moški spol bogokletnik, preklinjevalec

blasfēmo

A) agg.

1. bogokleten, bogoskrunski, blasfemičen:
parole blasfeme bogokletne besede

2. slabš. krivoverski

B) m bogokletnik, bogoskrunec

blasphémateur, trice [blasfematœr, tris] adjectif bogokleten, bogoskrunski; masculin bogokletnik, bogoskrunec

blasphemer [blæsfímə, bla:sfímə] samostalnik
klevetnik, -nica; bogokletnik, -nica

bogohúlac -lca m, bogohùlitelj m, bogòhūlnīk m bogokletnik

bogopsóvac -vca m bogokletnik

Gotteslästerer, der, bogokletnik

hùlitelj m, hȕlnīk m, hûlnīk m preklinjevalec, sramotilec, bogokletnik

Lästerer, der, (-s, -) obrekljivec; (Gotteslästerer) bogokletnik

sacrilegist [sækrilídžist] samostalnik
bogokletnik; skrunilec; zločinec, hudodelec; predrznež

богохульник m bogokletnik

bogokléten blasphemous

bogoklétnik blasphemer

bogoklétnež, bogoklétnik blasphémateur moški spol