Franja

bogočásten (-tna -o) adj. rel. del culto

bogočásten -tna -o bogočastan, koji boga slavi: -i obredi

bogòčastan -sna -o bogočasten

bȍgoštōvan -vna -o bogočasten: -a općina cerkvena občina

caerimōniālis -e (caerimōnia) bogočasten, bogoslužen: Arn., Amm.

cultuel, le [kültüɛl] adjectif kulten, bogočasten

rītuālis -e (rītus) obreden, bogoslužen, bogočasten, rituálen: libri Ci., Fest. obredniki, tudi samo: rituales Amm.; adv. rītuāliter po obredih, (v skladu) z obredi: hanc mensulam … choragiis multis ac diuturnis ritualiter consecratam movimus tandem Amm.