Franja

bogaboječ [é] (-a, -e) gottesfürchtig

bogabojéč godfearing

bogabojéč craignant Dieu, pieux

bogabojèč (-éča -e) adj. pio, timorato di Dio

bogabojèč -eča -e bogobojažljiv, bogobojazan: bogaboječ mož

bogabojèč temeroso de Dios, piadoso

blagočàstiv -a -o pobožen, pravoveren, bogaboječ: bilo je suđeno Promislom da to ogromno djelo izvrše Konstantin in Metodije, dva -a plemenita brata iz Soluna; -ōst ž pobožnost, pravovernost, bogaboječnost

bogobojàžljiv -a -o bogaboječ

devotional [divóušənl] pridevnik
pobožen, bogaboječ

godfearing [gɔ́dfiəriŋ] pridevnik (godfearingly prislov)
bogaboječ, pobožen

godly [gɔ́dli] pridevnik
pobožen, bogaboječ

gottesfürchtig bogaboječ

pieux, euse [pjö, z] adjectif pobožen, bogaboječ; spoštljiv, poln spoštovanja

un pieux mensonge laž iz usmiljenja (da ne bi koga boleče prizadeli)

pius 3, adv. -ē (morda iz *pu̯-īi̯os, *pu̯-īi̯ā-; prim. osk. piíhiúí (= lat. piō ali lūstrificō), umbr. pihaz (= lat. piātus), lat. pūrus) dolžnosti primerno ravnajoč, v skladu z dolžnostjo delujoč

1. v odnosu do boga = pobožen, bogaboječ, kreposten, pošten, vesten (naspr. impius, sceleratus): uxor Pl., ingenium Pamphili Ter., Aeneas, vates V., vates Cat., homo Ci., pio ab ore vatis V.; poseb. piorum sedes Ci. ali arva O. ali concilia V. bivališča blaženih rajnikov (pokojnikov) v Eliziju; occ. (o stvareh) bogu posvečen, svet, čist: luci H., far V., H., manus, os V.

2. v odnosu do drugih = zvest dolžnosti, mil, blag, dober, ljubeč, ljubezniv, poln ljubezni, nežen, očetovski, otroški: numina V., impietate (do sina) pia (do očeta) est O., in parentes Ci., adversus sororem L.; metaf.: metus O. nežna skrb (žene za moža), munificentia Vell. prijateljska (do sorodnikov).

3. (o dejanjih in stanjih) bogovom všeč(en), vesten, pravičen, opravičljiv, upravičen, zakonit, skladen z zakoni, dolžnosti primeren: pius dolor et iusta iracundia Ci., dolor, militia O., duellum L., pax Ci., maxime pius quaestus Ca. najpoštenejši dobiček, iustum piumque est (z inf.) O. pravično in dolžnosti primerno je, prav in pravično je; subst.: iustum piumque O. pravica in pravičnost, contra iusque piumque O. proti človeški in božji pravici.

4. (pesn.) ljubljen, ljub, drag: pia sarcina nati O. (o Anhizu), testa H.

Opomba: Superl. piissimus je Ci. grajal kot nelatinsko obl., čeprav ga je sam dvakrat uporabil: nec Lepidi societatem violare, piissimi hominis in tu porro ne pios quidem, sed piissimos quaeris Ci. (Phillip. 13, 43). V poklas. obdobju ga najdemo pogosto: Cu., T., Sen. rh., Sen. ph., Q., Ap., Fl., Aus., Ps.-Ap., Hyg., Amm.

religieux, euse [-žjö, z] adjectif veren, pobožen, religiozen, bogaboječ; cerkven; redovniški; masculin redovnik, menih; féminin redovnica, nuna; zoologie bogomoljka; vrsta kolača s smetano

année féminin religieuse cerkveno leto
articles masculin pluriel religieux nabožni predmeti (križi, podobe), devocionalije
chants masculin pluriel religieux cerkvene pesmi
communauté féminin religieuse cerkvena skupnost
fête féminin religieuse cerkven praznik
mariage masculin religieux cerkvena poroka
ordre masculin religieux redovniški, meniški red
persécutions féminin pluriel religieuses versko preganjanje
secte masculin religieux verska sekta (ločina)
vœux masculin pluriel religieux monastiques samostanska zaobljuba

religiōsus 3, adv. -ē (religiō)

1. poln (verskih) pomislekov, dvomeč glede česa zaradi vere (z verskega vidika), versko vesten (natančen), versko boječ: civitas L., agricolae Col.; poseb.: dies Luc. ap. Non., Ci. ep., L., Gell., Suet. nesrečen, zlosrečen, zlokoben, slabega pomena (kakor dies Alliensis, dies atri idr.); religiosum est z inf. v verskem oziru pomisleka vredno (potrebno) biti, versko nevarno biti: religiosum erat campi fructum consumere L.

2. vesten, brižen, skrben, natančen: religiosus in testimoniis Ci., religiosus testis, iudex Ci., religiose testimonium dice Ci., religiose promittere N., Cato religiosus interpres foederum Ci., religiosa provinciae sortitio Ci., religiosius rem rusticam colere Ci.

3. bogaboječ, pobožen, veren, bogoslužen: qui omnia, quae ad cultum deorum pertinerent, diligenter retractarent et tamquam relegerent, sunt dicti religiosi ex relegendo Ci., religiose deos colere L., religiosius natalem celebrare Plin. iun., religiosissime templum colere Ci., si magis religiosa fuerit Pl., maiores nostri religiosissimi mortales S., religiosa iura Ci., dei religiosus … cultus Lact., res religiosae Gell. vera; religiosum est z inf.: Plin.

4. svet, častivreden, vreden spoštovanja, častitljiv, spoštovan, cenjen: templum, signum, altaria Ci., limina deorum V., vestes Suet., volumina Plin., Ceres religiosissima Ci., religiosissimum fanum Ci., publicus aut religiosus locus Ci.

5. (v negativnem pomenu) praznoveren, vraževeren, babjeverski, pobožnjaški, pobožnjakarski: Ca. ap. Fest., religiosum (esse) est nefas Poeta ap. Gell., stultae et miserae omnes sumus religiosae Ter.

timorato bogaboječ, bojazljiv, plašen

timōrātus 3, (timor) bogaboječ: Eccl., audi, Christiane, quod timeas, audi timorate, quod caveas Aug.

благочестивый (zast.) bogaboječ, pobožen

богобоязненный bogaboječ, pobožen