Franja

bodic|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija der Stachel (obrambna Wehrstachel); rastlinstvo, botanika (trn) der Stachel

bodíca pointe ženski spol ; piquant moški spol , aiguillon moški spol , épine ženski spol

bodíca (-e) f

1. ago, spina; aculeo, pungiglione:
ježeve bodice gli aculei dell'istrice
kaktusove bodice le spine del cactus

2. pren. (zbadljiva beseda ali misel) frecciata, motto pungente

bodíca ž bodlja, bodljika, badalj: ježeve, kaktusove -e; nataknil se je na -o; v njegovi besedi je začutil -o; satirične -e na družbene napake

bodíca pincho m ; (ježeva) pua f ; (žuželk) aguijón m ; bot espina f

bodíca -e ž., колю́чка -и ж., шип -а́ ч., шпича́к -а́ ч.

bodíca -e ž ţeapă; ghimpe, spin

aculeo m

1. želo

2. bodica, trn

3. pren. knjižno bodica, zbadljivka

aculeus [əkjú:liəs] množina aculei [əkjú:liai] samostalnik
botanika, zoologija bodica, želo

arista -ae, f

1. bodica, poseb. žitna res(in)a, osina: Varr., V., O. idr., munitor (frux) vallo aristarum Ci.

2. met.
a) klas, lat: mollis, pinguis V., gravidae aristae V., O., maturis albescit messis aristis V.; tudi o nardinem sadu: Plin., Stat., nardi aristae O.
b) v pl. klasnat sadež, vrste žita, žito: si... solis instabis aristis V. če boš le žita sejal.
c) (pesn.) žetev (= čas žetve): Cl.

3. pesn. pren.
a) resasti, ščetinasti lasje: cum excussit membris timor albus aristas Pers.
b) ribja kost, koščica: Aus.
c) aristae zeli(šča) nasploh: Val. Fl.

bȁcka ž
1. želo, bodica
2. trn, bodica

bàdalj -dlja m
1. bodica: badlji (badljevi) u ježa
2. bot. gl. stričak
3. goveji obad, brencelj

barb [ba:b] samostalnik
brčice (ribe); zazobek, kosmača
figurativno bodica; berberec (konj); zbadljivka

barbed wire bodičasta žica
figurativno barbed words zbadljive besede

bȍckalica ž
1. bodica
2. ekspr. zbadljivka: -e i šale

bodíka ž
1. bodica
2. zool. bodeljka, Scorpaena scrofa
3. bot. zelenika, česvina, Ilex aquifolium

bódlja ž
1. bodica, trn: ježeva bodlja; na stablu kaktusa se nalaze -e
2. zbadljivka, bodica: pred žaokama i -ama treba da se povučeš

bòdljika ž
1. bodica, trn: ježeve, kaktusove -e
2. zbadljivka

bur¹ [bə:] samostalnik
bodica, bodičasta lupina
botanika repinec
figurativno človek ki se koga drži kot klop, vsiljivec

cuspis -idis, f

1. ost, konica: asseres pedum XII cuspidibus praefixi C., acutā cuspide contos expediunt V., fractā cuspide (sc. pili) H., iaculum, cuius fuit aurea cuspis O., aeratae ali acutae cuspidis hasta O., prominet immodicum pro longa cuspide rostrum O., c. exigua, aerea, ferrea Plin., ille hastam quatere ac medicatae cuspidis ictu proelia moliri Sil., aliquem hastae cuspide in fronte vulnerare Iust.; tudi spodnji del kopjišča, konec droga z legijskim orlom, spodnji (ostnati) konec pastirske palice: alternos longā nitens cuspide gressus V., aquilifer monenti se cuspide est minatus Suet., baculi c. Plin.; črtalo na nekaterih starodavnih plugih: cuspis (vomeris) effigiem palae habet Plin.

2. occ.
a) želo žuželk: hunc (sc. scorpion) puer ut … vulnera curvatā minitantem cuspide vidit O., non enim (natura) et ipsis apibus iam cuspides dederat et quidem venenatas, … ? Plin.
b) rastlinski trn, bodica: iunci acutā cuspide O.

3. met.
a) kopje, sulica: Plin., Mart., uti cuspide, alte cuspidem gerens, cuspidem erectam quatere, sequimini cuspidem meam, infestis cuspidibus concurrere L., volnus cuspidis Ausoniae V., coniectā cuspide V., tremendā cuspide pugnax H., Achillea, Peliaca c. O.; (o sulicah ob bojnem vozu): falcatae quadrigae cuspides … velut cornua habebant L.
b) Neptunov trizob: Cl., c. triplex O., deus, aequoreas qui cuspide temperat undas O.
c) raženj: spumeus in longa cuspide fumet aper Mart.
č) prstena cev brez dna: Varr.
d) bodec = moško spolovilo: Pomp. fr.

épine [epin] féminin trn; trnov grm; bodica; (gorski) greben; pluriel, figuré težave, neprijeten položaj

épine blanche glog
épine dorsale hrbtenica
épine noire trnuljica
épine-vinette féminin česmin
courber l'épine ponižati se
s'égratigner avec une épine oprasniti se ob trnu
s'enfoncer une épine dans le pied zadreti si trn v nogo
être sur des épines biti kot na žerjavici, sedeti ko na trnih
marcher sur des épines (figuré) biti v škripcih
tirer, enlever une épine du pied (figuré) odstraniti težavo, zapreko s poti (à quelqu'un komu)
il n'y a pas de roses sans épines (proverbe) ni rože brez trna